Celiakija: Simptomi in težave zaradi preobčutljivosti na gluten

Celiakija, strokovno imenovana glutenska enteropatija, je kronična bolezen tankega črevesja. Gre za intoleranco na gluten oziroma njegovo komponento, imenovano gliadin. Vezava gliadina s sluznico poškoduje predvsem del tankega črevesja, imenovanega jejunum. Celiakijo pri odraslih imenujemo tudi sprue in z glutenom inducirana enteropatija.

Gluten je beljakovina, imenovana tudi lepek, ki se nahaja v pšenici, rži, ovsu, ječmenu in piri. Gre za snov, ki za prehrano ljudi ni pomembna, ima pa veliko tehnološko vrednost. Testu namreč daje prožnost, v stiku z vodo povzroči lepljivost mase in zakrkne pri peki živil ter s tem pozitivno vpliva na njihovo teksturo. Kruh, pečen iz moke brez glutena, je zato bolj »zbit« prav zaradi odsotnosti glutena.

Kaj je celiakija?

Celiakija je gensko zasnovana bolezen. Nepravilna prehrana torej ni krivec za njen nastanek, zato tudi ne gre za nikakršno civilizacijsko bolezen. Celiakija tudi ni alergija, saj je ne spremljajo imunoglobulini IgE, protitelesa, ki sicer igrajo pomembno vlogo pri alergijskih reakcijah.

Tanko črevo je del prebavne cevi, ki absorbira hranila v našo kri, poleg tega pa dokončno prebavi hrano. Da je prehajanje snovi skozi steno črevesja hitro in čim lažje, mora biti površina tankega črevesja velika, kolikor je le mogoče. V dolžino tanko črevo meri okrog 7 metrov, površina pa je povečana na račun krožnih gub in črevesnih resic, ki so posejane po celotni površini. Pri bolnikih s celiakijo so resice poškodovane, v hujših primerih pa lahko celo popolnoma izginejo – pravimo, da atrofirajo. Celiakija je torej kronična bolezen tankega črevesja, pri atrofiji resic pa gre pravzaprav za avtoimunsko reakcijo. Zaradi odsotnosti resic pride do velikega zmanjšanja absorpcije hranilnih snovi, kar lahko privede do marsikaterih bolezni. Ob doslednem upoštevanju diete brez glutena črevesne resice zopet zrastejo, se obnovijo, vendar vsaka napaka v dieti lahko ponovno povzroči težave. Težave po navadi izzvenijo kmalu po uvedbi diete, redko pa lahko pride tudi do zakasnitve do nekaj mesecev ali celo enega leta.

Zdravila za celiakijo ni, zato bolniku pomaga le dosmrtna dieta brez glutena. Posledice neupoštevanja diete pri celiakiji so vse posledice pomanjkanja absorpcije maščob, mineralov, vitaminov in beljakovin. Stanja, ki jih celiakija pogosto spremlja, so Crohnova boleze n, ulcerozni kolitis (kronično črevesno vnetje), Downov sindrom, razne alergije in slabše delovanje trebušne slinavke. Če bolnik dolgo časa ne upošteva brezglutenske diete, je pogostejši tudi pojav raka na črevesju.

Simptomi celiakije

Bolnike s celiakijo po navadi mučijo simptomi, kot so diareja (ki jo v nekaterih primerih zamenja obdobje zaprtosti), bolečine v trebuhu, napenjanje, migrene, depresija, motnje v nosečnosti in menstrualnem ciklusu, pri nekaterih pa celo izguba telesne teže. Pogosta je tudi splošna utrujenost, glavoboli, pri otrocih pa pride do upočasnjene rasti in neješčosti. Blato, ki ga izločajo bolniki, je lahko svetle barve in je mastno ter zelo neprijetnega vonja. V njem se lahko pojavita tudi kri in sluz. Možno je tudi zmanjšanje kostne mase, poškodbe zobne sklenine in zapoznela puberteta.

Veliko primerov bolezni je neodkritih, sploh zaradi zelo različnih težavnostnih stopenj. Pri nekaterih ljudeh do simptomov namreč sploh ne prihaja – pri njih bolezen sicer s krvnimi testi lahko dokažemo, a se pojavlja vprašanje, ali je dieta pri vseh boleznih sploh smiselna. V primeru, da bolnik po dolgem času prekine brezglutensko dieto, simptomi pa se ne vrnejo, še ne pomeni, da bolezni nima več. Če ponovno pride do poškodbe črevesnih resic, se zmanjša absorpcija snovi, pomembnih za organizem. Zmanjša se lahko na primer absorpcija železa, kar (sploh pri ženskah v času nosečnosti) za zdravje predstavlja veliko težavo. Zaradi prekinitve z dieto lahko pride tudi do laktozne intolerance, saj se zmanjša proizvodnja encima laktaze, ki je odgovoren za razgradnjo mlečnega sladkorja. Posledice so za bolnika lahko zelo neprijetne, saj uživanje mlečnega sladkorja v primeru laktozne intolerance povzroči diarejo, napihnjenost, občutek zbadanja v trebuhu in krče.

Na kaj paziti?

Ker je gluten emulgator, stabilizator in nosilec arome, ga živilska industrija uporablja v mnogih izdelkih, v katerih ga sicer ne bi pričakovali, zato je za vse bolnike s celiakijo pomembno natančno branje označb na živilih. Posebej pozoren mora biti bolnik pri nakupu pekovskih, mesnih in mlečnih izdelkov, mešanicah začimb, testeninah, pijačah in sladkarijah. Izdelke brez glutena, kjer bi se ta sicer lahko nahajal, proizvajalci označujejo s prečrtanim pšeničnim klasom ali pa na embalažo zapišejo, da je živilo brez glutena. Osebe s celiakijo naj ne uživajo sejtana, saj gre za »glutensko bombo« – pšenično meso.

Pazljivi morajo biti ne le bolniki, temveč tudi njihovi družinski člani. Izjemno pomembno je, da je kuhinjski pribor (posode, pekači, pribor …) dobro očiščen, saj že majhen ostanek glutena bolniku škoduje. Dobro je tudi, da živila z glutenom shranjujemo proč od brezglutenskih. V primeru, da se bolnik prehranjuje v restavraciji, mora o celiakiji obvestiti zaposlene, da preverijo, katere jedi so zanj primerne. Da je bolnik prepričan, da ne bo zaužil glutena niti v majhnih količinah, je boljše, da se prehranjuje s hrano, pripravljeno doma.