Glavkom je očesno obolenje, ki vključuje poslabšanje vida in izgubo optične občutljivosti v posameznih predelih vidnega polja zaradi okvar vidnega živca v področju očesne mrežnice.
Povišan očesni tlak, kot tradicionalen kriterij, danes ne zadostuje več za prepoznavanje glavkoma, igra pa pomembno vlogo pri njegovem nastanku. Primarno je lahko glavkom podedovano ali prirojeno obolenje, sekundarno pa je posledica sočasnih drugih bolezni, poškodb ali vplivov jemanja določenih zdravil. V svetu dandanes trpi zaradi glavkoma
66,8 milijona ljudi. Njegova pogostost se zelo razlikuje v odvisnosti od starosti in rase. Na primer v ZDA ima glavkom 1,5 % populacije, stare nad 30 let, ter 1,3 % belopoltih in 3,5 % temnopoltih. Pojavnost te bolezni s starostjo narašča.
Nastanek glavkoma
Vzrok nastanka glavkoma še ni pojasnjen. Do nedavnega je stroka povezovala povišan očesni tlak z nastankom glavkoma, danes pa se ga obravnava le kot enega izmed več dejavnikov, ki vodijo v razvoj obolenja in njegovo napredovanje. Temu verjetno dodatno pripomorejo povečana občutljivost vidnega živca na zmanjšano prekrvitev očesne mrežnice in neuravnotežen dotok krvi, avtoimune reakcije in ostale fiziološke motnje. Sam očesni tlak precej nedosledno napoveduje možnost nastanka glavkoma. Pri nekaterih bolnikih kljub visokemu očesnemu tlaku do pojava glavkoma ne pride, medtem ko se pri drugih bolnikih ta lahko pojavi že ob normalnih vrednostih. Po drugi strani pa se z naraščanjem očesnega tlaka v kateremkoli območju njegovih vrednosti tveganje za kasnejši pojav glavkoma povečuje. Zato pri večini bolnikov vzdrževanje normalne vrednosti očesnega tlaka z zdravili upočasni ali zavre napredovanje bolezni.
Očesni tlak je posledica filtriranja tekočine iz krvnih žilic v predel med šarenico in očesno lečo. Od tod tekočina odteka skozi zenično odprtino v prednji prostor očesa, ki ga na zunanji strani zapirata roženica in očesna veznica. Od tod se tekočina vrača nazaj v krvni obtok skozi t.i. Schlemmov kanalček. Če je odtekanje skozi ta kanalček oteženo, očesni tlak naraste.
Prepoznavanje glavkoma
Diagnoza te bolezni zahteva merjenje očesnega tlaka, preiskavo vidnega polja in oftalmoskopski pregled očesne mrežnice. Prisotnost značilnih sprememb v področju vidnega živca, izguba optične občutljivosti v posameznih predelih vidnega polja ter sočasno izmerjen bodisi normalen bodisi povišan očesni tlak potrjujejo prisotnost glavkoma. Sodobne diagnostične metode, kot je tomografija mrežnice, omogočajo že zelo zgodnje odkrivanje glavkoma in s tem zgodnejši začetek zdravljenja.
Zdravljenje
Če se glavkom pri bolniku odkrije že v zgodnjem obdobju in je ta ustrezno zdravljen, se lahko napredovanje bolezni upočasni ali zavre z zdravili, ki povišan očesni tlak znižujejo. Sočasno so potrebni periodični pregledi, s katerimi specialist spremlja učinkovitost in varnost izbranega zdravila.
Bolnike, ki imajo le povišan očesni tlak brez sočasnih okvar vidnega živca in zmanjšane optične občutljivosti v vidnem polju, se navadno le spremlja s preventivnimi preiskavami brez predpisanih zdravil. V primeru sočasnih dejavnikov tveganja, kot so zelo povišan očesni tlak (nad 30 mmHg), prisotnost glavkoma v družini in kratkovidnost, ter pri temnopoltih bolnikih in bolnikih z enim očesom pa se zdravnik kljub temu odloči za zdravljenje z zdravili.
