Navadni tolščak – »Mastno« koristen plevel

Navadni tolščak slovi zaradi visoke vsebnosti omega-3 maščobnih kislin, ki jih v sodobni prehrani primanjkuje in jih najdemo predvsem v ribah. Te so pomembne za srce in ožilje ter za krepitev imunske obrambe. Tolščaku med drugim pripisu

Tolščak (Portulaca oleracea) je zelnata enoletnica z mesnatim steblom in temno zelenimi ovalnimi listi, ki se divje razrašča na obdelanih in zapuščenih tleh ter ob poteh. Domnevajo, da je doma iz Azije, a uspeva tudi v zmernem podnebju drugih celin.

Doma na vrtu ga lahko tudi gojimo. Gojen je še sočnejši kot tisti, ki se sam razrašča kot plevel. Seme posejemo, ko se spomladi zemlja segreje, in to ne pregloboko. Zemlja mora vseskozi ostati vlažna, da hitro skali. Med sezono rasti poženejo plazeče se vejice  koreninice, kjer se dotaknejo tal; koreninske vršičke previdno izpulimo in jih posadimo na drugem mestu. Na območju z dolgo sezono rasti lahko tolščak posejemo vsak mesec.

Vse poletje pri roki

Rastlino nabiramo vse poletje. Za zdravilne namene uporabljamo njegove nadzemne dele, ki so lahko posušeni in zdrobljeni v prah (kapsule) ali sveži v prevretkih in oblogah.

jejo vpliv na izboljšan krvni pretok in preprečevanje nastajanja strdkov v žilah.

Tolščak med drugim vsebuje:

• veliko rastlinskih omega-3 maščobnih kislin. 100 gramov svežih listov vsebuje 300 do 400 miligramov maščobnih kislin.
• sluzi (ki pomagajo vnetim sluznicam)
• antioksidantne vitamine C, E in betakaroten (ki se v telesu pretvori v vitamin A)
• antioksidant glutation
• rudnini kalij in kalcij.

Od solate do kolača

Mlade poganjke tolščaka lahko jemo presne v solati, skuhane v sopari ali pripravljene v juhi. Kuhamo ga lahko podobno kot špinačo. Tolščak ima rahlo kisel, slan in limonin okus. V kulinariki najpogosteje uporabljamo liste, vendar so užitni tudi koreninice, cvetovi in semena.

Sluz, ki jo vsebuje tolščak, povzroči na ustnem nebu lepljiv občutek. Lahko nam pomaga zgostiti jedi, kot so juhe in omake. Blanširanje zmanjša lepki občutek in želeju podobno  sestavo rastline.

Kot kulinarično zelišče ga na novo odkrivajo v Veliki Britaniji. V francoski kuhinji mesnate liste uporabljajo surove v solatah ali pa jih v enakem razmerju skuhajo s kislico v klasični juhi bonne femme. V Aziji tolščak uporabljajo v jedeh, ki jih pripravljajo s praženjem in mešanjem. Avstralski domačini so semena uporabljali v kolačih.

Tolščak se dobro obnese tudi pri vlaganju, za katero uporabljamo vinski ali jabolčni kis, začinjen s česnom, pekočimi paprikami in celimi poprovimi zrni.

Za srce in ožilje

• Koristi omega-3 maščobnih kislin, ki jih vsebuje tudi tolščak, so že precej razvpite. Predvsem lahko beremo o njihovem vplivu na lajšanje vnetnih bolezni in preprečevanje srčno-žilnih obolenj (tudi z vplivom na holesterol in krvni tlak).
• Velika vsebnost antioksidantov pomeni, da tolščak telo varuje pred škodljivimi prostimi radikali, ki v telesu povzročajo škodo (lahko tudi rakava obolenja).
• Visoka vsebnost kalija naj bi vlivala na sposobnosti sproščanja gladkih mišic.
• Sluzi v tolščaku naj bi blažile okužbe v želodcu in črevesu ter vnetja in okužbe sečil.

Med drugimi učinki, ki so jih že raziskovali, so tudi protibolečinsko delovanje in učinkovanje proti glistam. Zunanje (kot obkladek) ga uporabljajo tudi za blaženje mišičnih krčev.
Presen ali kuhan tolščak v prehrani ne povzroča stranskih učinkov. Čezmerni odmerek suhega izvlečka (kapsule) pa lahko povzroči želodčne motnje.

Kaj, koliko in kdaj

KAPSULE na osnovi tolščaka jemljemo za krepitev srca in ožilja (po 200 miligramov), in sicer tako, da vzamemo dve do tri na dan z velikim kozarcem vode.

OBKLADKE IN OBLOGE uporabljamo pri mišičnih krčih. Pripravimo jih tako, da damo 100 gramov sveže rastline v 100 mililitrov mrzle vode, zavremo in pustimo vreti na šibkem ognju 15 do 30 minut. V tekočino namočimo krpo in jo enkrat ali dvakrat na dan položimo na boleče predele.