Znamenitosti Slovenije

Velikokrat se Slovenci ne zavedamo lepot svoje majhne in ljubke države. Premalokrat si želimo obiskati slovenske kraje ter ne tujih. Kar pa se mi zdi najbolj grozno je pa to, da so otroci stari trinajst let in še niso odšli v Postojnsko jamo ter opazovali človeške ribice v njej, da še niso nikoli zavohali omamen vonj gorskih cvetlic. Ali, da še niso začutili prijetno vodo v Blejskem ali Bohinjskem jezeru. Zato je moj cilj doseči to, da bi tako stari otroci že občutili vse te radosti. Zato Vam bi radi predstavili nekaj znamenitosti Slovenije. 

Reka Soča Tako smaragdu kakor reki Soči je lastna barva, ki je simbol obnavljanja in prebujenja življenja. Žlahtni kamen in reko druži sozvočje prozorne zelene svetlobe, barvitega miru in osvežitve. Kaj bi bilo torej potovanje ob Soči drugega, kakor iskanje lepote, strnjene v smaragdu, kaj drugega, kakor potešitev duše, ki jo človeku predaja deviška voda, večna stalnica Alp? Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti — (Simon Gregorčič, Soči) Reka Soča je bila v preteklih desetletjih večkrat prizorišče velikih mednarodnih tekmovanj v kajaku. Leta 2007 je Disney na njenih brzicah posnel nekaj prizorov filma Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan. Zaradi izjemne modrozelene barve je upravičeno dobila tudi drugo ime, smaragdna reka. ODLOMKI IZ FILMA ZGODBE IZ NARNIJE: PRINC KASPIJAN Vir: http://www.dolina-soce.com/dolina_odkritij/naravne_znamenitosti/20120328152718194/Postojnska jama Postojnska jama je največja jama klasičnega krasa in hkrati najbolj obiskana turistična jama v Evropi z dvestoletno turistično tradicijo.V dvestoletni zgodovini organiziranih obiskov je jamo obiskalo že 35 milijonov obiskovalcev z vseh koncev sveta. Mnogi med njimi so pustili svoj pečat v nepozabnih vpisnih knjigah. V njih najdemo zares zanimiva imena iz svetovne zgodovine, kulture, znanosti, politike in gospodarstva. Postojnska jama se lahko pohvali s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Od prekrasnih stvaritev pronicajoče vode in raztopljenega apnenca (Briljant in kapniški steber, ki sta simbol Postojnske jame, sta samo ena od njih) do edinstvene človeške ribice; od najstarejšega podzemnega poštnega urada na svetu do številnih prireditev, ki so se doslej odvile pod njenimi oboki.                     Postojnska jama je prav tako edina jama, kjer si podzemni svet lahko ogledate med vožnjo s posebnim vlakom. Že več kot 140 let se postojnska jamska železnica vije skozi veličastne dvorane in naravne predore. Ko so leta 1872 položili prve tirnice do današnje Velike gore so dvosedežne vozičke z obiskovalci porivali vodniki. Kasneje so vpeljali motorne lokomotive, enotirno progo pa so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dopolnili z dvotirno krožno progo, ki je končno omogočila nemoten prevoz velikega števila obiskovalcev.Vir: http://www.slovenia.info/si/kraska-jama/Postojnska-jama.htm?kraska_jama=449&lng=1 Slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo V okviru svetovne razstave Expo Milano 2015 se bo med 142 državami predstavila tudi Slovenija. Svetovne razstave potekajo vsakih pet let z namenom predstavitve držav na določeno aktualno temo. Tema tokratne svetovne razstave je hrana in poteka pod sloganom »Feeding the Planet, Energy for Life« oz. »Hrana za planet, energija za življenje«. Pomen svetovne razstave v Milanu je za Slovenijo še toliko večji, saj bo dogajanje prvič v zgodovini svetovnih razstav postavljeno v njeno neposredno bližino. Italija je tudi prva po obisku turistov v Sloveniji, druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in tretji največji tuji investitor v Sloveniji. Po napovedih organizatorjev si bo svetovno razstavo v Milanu ogledalo 20 milijonov ljudi, od tega vsak četrti Italijan. Slovenski paviljon temelji na sloganu “I FEEL SLOVENIA. Green. Active. Healthy.”. Rdeča nit se v razstavi manifestira skozi vrsto interaktivnih elementov in preko same arhitekturne zasnove paviljona. Pet prizmaičnih oblik, postavljenih na geometrijsko razgibani površini, ki s svojo formo spominja na obdelovalno površino, predstavlja slovenske geografske pokrajine in simbolizira vzklitev temeljnih idej trajnostnega razvoja.Vir: http://sono.si/projekti/slovenski-paviljon-expo-2015/Lipica Konjeništvo in jahanje imata v Sloveniji po zaslugi kobilarne Lipica, zibelke svetovno znanih lipicancev, večstoletno tradicijo. Doživetje Slovenije v konjskem sedlu vam nudijo številni konjeniški centri, turistične kmetije in ranči. Na konju lahko jezdite po ograjenih območjih kmetij ali pa vas vodniki konj povedejo na travnike in v gozdove. Jezdite lahko tudi po krajinskih parkih in Triglavskem narodnem parku. Možne so tudi daljše jahalne ture. Ljubitelji konj ne smete izpustiti ogleda kobilarne Lipica, kjer že več kot štiristo let vzgajajo plemenite bele konje, lipicance.Lipicanci navdušujejo ljubitelje klasičnega jahanja po načelihšpanske jahalne šole z Dunaja, s športno dresuro in vprežnimi vožnjami. Lipica je danes pomembno turistično središče, ki poleg tečajev jahanja, ogledov treningov in predstav ter pomembnih mednarodnih konjeniških prireditev omogoča tudi svojevrstne razglede kraške pokrajine iz sedla.   Če še ne znate jezditi, vam v konjeniških centrih in na rančih omogočajo začetne innadaljevalne tečaje ter tečaje dresurnega jahanja. Marsikje so na voljo poniji za otroško zabavo, vse več pa je tudi jahalnih klubov, ki ponujajo ježo z islandskimi konji. Če še ne znate jezditi, vam v konjeniških centrih in na rančih omogočajo začetne innadaljevalne tečaje ter tečaje dresurnega jahanja. Marsikje so na voljo poniji za otroško zabavo, vse več pa je tudi jahalnih klubov, ki ponujajo ježo z islandskimi konji. Vir: http://www.slovenia.info/?jahanje=73Blejsko jezero in Blejski grad Zgodba o gradu sega v daljno leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu. Takrat je na kraju današnjega gradu stal samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje. Prvi grad je bil zgrajen približno leta 1011, vendar briksenški škofje niso v njem nikoli živeli. Prav zato v njem ni razkošnih soban, ker je bil večji poudarek na obrambnem sistemu. V zrelem srednjem veku so dogradili še stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem. Si predstavljate, da vstopate skozi zunanje obzidje z gotskim lokom in se sprehodite čez dvižni most nad jarkom? Jarek je danes zasut, vendar prizor vseeno spodbuja domišljijo. Za grad je značilna dvojna struktura – utrjen osrednji del, namenjen bivanju fevdalnih gospodov, in zunanji del z obzidjem ter poslopji za služničad. Leta 1511 je grad močno poškodoval potres. Obnovili so ga in mu dali današnjo podobo. Grajske stavbe krasijo grbi, naslikani v fresko tehniki ali vklesani v kamen. Najzanimivejša od ohranjenih stavb je prav gotovo gotska kapela na gornjem dvorišču, posvečena škofu sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Nastala je v 16. stoletju, nato so ji ob koncu 17. stoletja dodali baročno podobo in jo okrasili z iluzionističnimi freskami.  Ob oltarju sta upodobljena donatorja blejske posesti, nemški cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Njuni upodobitvi se nahajata tudi v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku. V letih od 1951–1961 so pod vodstvom inž. arh. Toneta Bitenca izvedli večjo obnovo gradu. V poslopju za služničad ob spodnjem dvorišču je svoje mesto dobila grajska tiskarna, natanko pod njo pa je grajska vinska klet. Ob zgornjem dvorišču je muzej, ki predstavlja zgodovino Bleda. Najlepši razgled na blejski otok, Bled in širšo okolico Gorenjske se razprostira z blejskega gradu. Doživite slikovito arhitekturo gradu in muzejsko zbirko, ki prikazuje zgodovinski razvoj Bleda, njegove kulture in prebivalcev. Spoznajte tradicionalne ročne tehnološke postopke tiskanja v grajski tiskarni, natočite si stekleničko vina in jo zapečatite s pečatnim voskom v grajski kleti ter si oglejte čudovite kovane izdelke v grajski kovačnici. Novih moči si naberite v grajski restavraciji, nato pa si oglejte še multivizijo. V poletnih mesecih grajsko razpoloženje popestri še graščak s svojim obiskom ter lokostrelskim turnirjem. Nekoč je bila na mestu današnjega jezera tektonska kotanja, ki jo je kasneje izklesal bohinjski ledenik. Pri tem je naletel na oviro – ogromno skalo, ob katero se je drgnil in jo brusil tako dolgo, da je od nje ostalo samo še to, kar danes imenujemo otok. Led se je stopil, kotlino je zalila voda in nastalo je 2,12 km dolgo in do 1,30 km široko Blejsko jezero. Njegova največja globina doseže kar 30,6 m, zato njegovo dno radi raziskujejo potapljači. 6 km pot okoli jezera je ravno prav dolga za lažjo rekreacijo, na primer sprehod ali vožnjo s kolesom. Pot vodi tudi do razglednih vzpetin – na Grajski grič in bližnje hribe, od koder je čudovit razgled. Odpočijte si na eni od klopc in uživajte v razgledu na jezero z otočkom in na Karavanke v daljavi ter opazujte igro račk in labodov na vodi. Zelo priljubljena aktivnost je veslanje, saj se Bled lahko pohvali z dolgo tradicijo veslaškega športa in gostitvijo mednarodnih veslaških tekmovanj. Poleti se lahko ohladite v vodi ali uživate na grajski plaži, ki vsako leto privablja množice turistov. V zelo nizkih zimskih temperaturah pa jezero tudi zaledeni. Bi se upali zadrsati po njegovi gladini?Arboretum Volčji PotokVira: http://www.bled.si/si/kaj-videti/kulturne-znamenitosti/blejski-grad  http://www.bled.si/si/kaj-videti/naravne-znamenitosti/blejsko-jezero Naselje Volčji Potok ali Wolfsbühel ima dolgo zgodovino. Po legendi naj bi se kraja takšno ime oprijelo zaradi volkov, ki so pogosto plenili po okoliških gozdovih. Sicer pa se v zgodovinskih virih prvič posredno omenja leta 1220 v darilni listini iz Turjaka, v kateri zasledimo ime grajskega gospoda Hermanusa de Wolfspracha. Ime Wolfsbach izvira iz Volčjega na Blokah blizu Starega trga, zato sklepamo, da je Herman prišel iz omenjenih krajev. Med leti 1957-1961 je Arboretum vodil ing. Igor Oraš, ki je ozemlje parka z odkupom nekaterih parcel na južnem koncu povečal na današnjih 80 ha. V tem času so uredili jezero v Jelovi dragi, zgostili mrežo poti in modernizirali gojišče z rastlinjaki in zaprtimi gredami vred. Po letu 1961, ko so javna sredstva financiranja vse bolj usihala, je bilo treba temeljito preurediti gospodarstvo, odpraviti nekatere kmetijske agende in dokončno urediti lastninsko stanje. Leta 1967 so bile od nekdanjih lastnikov odkupljene vse zgradbe, leta 1977 tudi vsa zemljišča, ki so bila do tedaj še v zasebni lasti. Ker je leta 1965 je povezava med Arboretumom in Univerzo razpadla, je bilo vodstvo parka zaradi finančne samostojnosti primorano k preusmeritvi v proizvodnjo in storitve. Kljub temu je rastlinska zbirka rasla in nastajala novih zaokrožena parkovna prizorišča, kot na primer: dolina rododendronov, rožni vrt in Souvanova loka. Posest so ogradili in zgradili infrastrukturo za obiskovalce.Vir: http://www.arboretum.si/arboretum/zgodovina