JUGOSLAVIJA…Raj na zemlji.
V preteklih dneh, sem velikokrat prebral komentarje na svoje zapise, češ v Jugoslaviji smo živeli bolje, ni bilo brezposelnih, vsi smo imeli stanovanja, vsi smo imeli vsega dovolj in podobnih floskul ljudi, ki so bili bodisi člani partije ali njihovi ožji družinski člani. Zato sem se odločil, da v naslednjih zapisih podrem to pravljico, s katero želijo mladim ljudem, ki nikoli niso okusili »radosti« Jugoslovanskega socializma in jim predstavim resnico o tem »raju na zemlji«.
Začnimo kar z brezposelnostjo. Uradni podatki statističnega urada SFRJ v letu 1967 kažejo kar na 10% brezposelnost, kar če vemo, da je Jugoslavija imela takrat približno 18 milijonov prebivalcev, od tega 1o milijonov delovno obveznih, pomeni približno 1 milijon brezposelnih. To so uradni podatki.
Po odprtju meje, ki jo je bil Tito prisiljen odpreti leta 1968 je v tujino, večinoma v Nemčijo odšlo na delo 700 tisoč ljudi. v naslednjih petih letih je v tujini delalo več kot 1,5 milijona Jugoslovanov, vendar je brezposelnost v domovini po uradnih podatkih v 80 letih še vedno znašala 15% brezposelnih. Fascinantne številke, kajne dragi bralci. Pravljice, ki vam jih servirajo komunisti nimajo realne osnove. To so res pravljice.
Toda zgodba se tukaj ne zaključi . Od vseh zaposlenih, je bilo vsaj 25 % »navidezno zaposlenih«, to pomeni, da so delali, vendar niso nič delali, samo da so delali. Vas spominja na koga?
Ekonomistka Susan Woodvard iz univerze Princeton je v knjigi z naslovom SOCIALISTIČNA BREZPOSELNOST : POLITIČNA EKONOMIJA JUGOSLAVIJE 1945-1990 popolnoma razbila mit »Jugoslovanskega raja« poleg teh navidezno zaposlenih, so se med zaposlene šteli tudi vse družine(družinske člane), ki so živele na kmetijah. V celotni Jugoslaviji je bilo takih približno 1,4 milijona v letu 1981.
Zračunajte sami, kako so v bivši Jugoslaviji bili vsi zaposleni. Realno je na tleh Jugoslavije bilo brez dela približno 30% delovno sposobnega prebivalstva. Leta 1989, pred razpadom, je bila uradna brezposelnost 19,8%..
Pravijo ti apologeti laži, vsi mladi so imeli delo…Res? Uradni podatki statističnega urada SFRJ za leto 1985 prikazujejo drugačne številke. In sicer : brezposelnost med mladimi do 25 let 57 %. Službo je bilo zelo težko dobiti, brez partijske knjižice ali zvez skoraj nemogoče. Tudi po korupciji, je Jugoslavija kotirala v sam svetovni vrh...
Pravijo vam tudi, imeli smo močno industrijo in veliko smo izvažali v tujino. Pravljice.
Uradni podatki kažejo, če vzamemo primerjavo z Avstrijo, ki je leta 1945 bila razbita, zrušena, gospodarsko na dnu in demoralizirana, da je v letu 1978 izvoz na prebivalca Jugoslavije znašal 259 USD, prebivalca Avstrije pa 1,628 USD. Bedno Jugoslovansko gospodarstvo, z zastarelo opremo, z samoupravljanjem, ki je mimogrede bilo prav tako lari fari, saj nobena tovarna ni nikoli pripadala delavcem, temveč komunistom, ki so nastavljali svoje direktorje in delavske svete, svoje sindikaliste in vodje, je živelo predvsem od kreditov iz tujine, z devizami delavcev, ki so živeli v tujini in denarja od turizma.
Leta 1983, ko je Jugoslavija bankrotirala, je bila vidna vsa beda tega »raja na zemlji«, kjer imajo vsi vse. Država ni bila sposobna kupovati nafte, elektrike, hrane, kave in še nekaterih nujno potrebnih dobrin, ki so danes samoumevne.
Tako smo imeli par nepar dneve, kar je pomenilo , da si se lahko vozil glede na registersko označbo avtomobila. Vsak drugi dan. Težko verjeti, ne. Potem bo še težje verjeti, da smo imeli redukcije elektrike vsak dan. Od začetka dve uri dnevno, kasneje, leta 1987 pa 4 ure na dan. Bile so vrste za kruh, vrste za bencin. Kave ni bilo, banane smo samo sanjali, ali pa pomaranče. Pravi raj na zemlji, vam povem.
Če smo že pri industriji…Jugoslavija ni imela nobene omembe vredne blagovne znamke, ki bi kaj pomenila v tujini. Nobene. Tehnološka raven izdelkov, njihova kvaliteta je bila ničelna. kar se je delalo, se je delalo po licencah iz tujine. Imeli smo vrhunec avtomobilske industrije imenovan YUGO.
Američani so ga označili za najslabši avto v zgodovini. Ampak tudi Yugo ni bil delo Jugoslovanskih inženirjev. To je bil propadli načrt Italijanskega Fiata za naslednika fiata 127. Podarili so ga Crveni zastavi. Kjer so ga uspeli še bolj uničiti, kot po načrtih, saj ni bilo pravega znanja, niti denarja za razvoj, zato je bil ta avto prava katastrofa na štirih kolesih…
In še in še bi lahko našteval…In zato bom nadaljeval jutri. Vam , ki trdite kako je bila Jugoslavija »raj na zemlji« pa sporočam, da je bila Jugoslavija umetna tvorba, ki je temeljila na združitvi nezdružljivega, zločinska država, za katero je bilo prelito veliko preveč krvi in ki ne bi smela nikoli obstajati. Ječa narodov imenovana Jugoslavija.
MATI,DOMOVINA, BOG
Živela Slovenija