Zdravilne učinke čemaža so poznali že stari Rimljani, ki so ga imeli raje kot česen, ni pa zanemarljivo dejstvo, da je poznan tudi pod imenom »medvedji česen«. Čemaž je namreč tudi tista rastlina, ki jo iščejo medvedi, ko se zbudijo iz zimskega spanja. Zaradi njegovega očiščevalnega učinka jim namreč pomaga, da se po dolgem spanju prečistijo, iz telesa izženejo vse morebitne nezaželene snovi in poživijo organizem. Tako kot pomaga medvedom, pa pomaga tudi nam.
Mnogi namreč trdijo, da ni boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ne le, da ima vse značilnosti česna, pač pa ima tudi vse njegove učinkovine in pozitivne lastnosti. Hkrati pa je še boljši, še bolj zdrav(ilen) in še bolj učinkovit. Ne le, da izjemno očiščuje telo in kri, pač pa tudi pomaga zniževati in uravnavati krvni pritisk in holesterol, učinkovit je tudi celo zoper aterosklerozo. Priporočamo ga predvsem tudi osebam, ki imajo težave s prebavnimi motnjami vseh vrst: z diarejo, izgubo teka, slabo prebavo in celo vetrovi, odpravlja pa tudi glistavost.
Uporablja se za odlično zdravilo proti zvišanemu krvnemu tlaku, poapnenju žil in jetrnim boleznim. Poleg tega je tudi zelo dobro čistilo za prebavila.
Čemaž je vsaj tako zdravilen in v prehrani uporaben kot česen. Značilne vonjave mu dajejo sulfidi, ki sprva nimajo vonja, ko list zmanemo ali zgrizemo, pa takoj zadišijo. V telesu delujejo razkužilno, razmaščevalno, spodbujevalno in krepčilno. Poleg tega so v listih še druge varovalne in krepčilne učinkovine, med njimi flavonoidi, karotenoidi, klorofil, vitamini in rudnine. Čemaž je odlična hrana za boljšo prebavo in presnovo, spodbuja jetra in delovanje žlez. Če ga uživamo redno, koristi tudi ožilju in lahko pripomore pri zaščiti pred aterosklerozo.
Uporaba čemaža je nadvse priljubljena v kuhinji, saj ga priporočajo kot nadomestek česna. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, listov in celo cvetov. Uživajte ga v zmerno, saj v prevelikih količinah lahko dosežete nasprotni učinek in prebavila razdražite. Uporabljajte ga kot dodatek ali kot začimbo, dodajajte ga omakam, prikuham, špinačam in juham. Najbolje je, da ga uživate svežega, saj tako ohrani svoje zdravilne lastnosti. Dodajajte ga kuhanim jedem, preden jih postrežete, saj kuhan čemaž izgubi veliko učinkovin, vendar pa z njim nikdar ne pretiravajte.
Sveže pripravljeni listi so uporabni pri čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo izločanje seča, zato vam priporočamo, da ga spomladi pripravite kar v sveže stisnjen sok, ki ga uživate po dve žlici trikrat dnevno. Čisti zasluzena pljuča, skrbi za jetra in žolčnik ter hkrati zvišuje odpornost proti infekcijam.
Čemaž lahko tudi shranimo. Priporočamo, da ga tudi vložite in ga tako lahko uporabljate skozi vse leto, tudi v bolj hladnih mesecih. Drobno ga nasekljajte in vložite v hladno stisnjeno olivno olje ter dodajte nekaj soli. Tesno zaprite kozarčke in ga vse leto uporabljajte za dodatek k solatam, namazom ali pa zelenjavnim jedem.
Čemaž oziroma divji česen je torej zelo zdrav. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, ki ščitijo celice pred prostimi radikali. Preprečuje tudi kopičenje oblog in krvne strdke ter ščiti pred strupi. Sok iz zelišč, ki smo vam ga priporočili, da ga uživate trikrat dnevno, lahko uporabljate tudi kot naravno razkužilo v gospodinjstvu. Če ga boste sadili na vrtu, morate biti pazljivi in ga nadzorovati, saj je zelo močan in se lahko razraste vsepovsod ter tako zavzame okolico.
Z nekaj domišljije lahko ustvarite neskončno paleto jedi, saj je uporaben povsod, samo pri sladicah ne. Naredite pesto, namaz, dodajte ga v špinačo, h krompirju, v rižoto ali mesno omako, pripravite čemaževo juho (če vas ne skrbi dejstvo, da s kuhanjem izgubi veliko učinkovin) ali celo čemažev burek in preliv za solato. Nikar pa ne pozabite, da nikdar ni pametno pretiravati s količino.
Čemaž je najimenitnejši surov, saj tako najbolj pride do izraza njegov značilen okus in prodorna aroma. Po njegovem zaužitju ‘dišimo’ podobno kot po česnu ali čebuli, zdravi pa smo menda še bolj. Spomladi lahko liste dodajamo solatam in jih uporabljamo podobno kot drobnjak in peteršilj za zaokroženo dišavnost juh in drugih kuhanih ali pečenih jedi.
Prilega se vsem jedem, ki vsebujejo maščobo, medtem ko se pri asketski hrani z malo maščob ne izkaže kot dobrodošel gost, saj zaradi živahno dejavnih sulfidov nadraži prebavila. Zato zanj velja podobno kot za surov česen in čebulo: če jemo vegetarijansko ali vegansko hrano z večjim deležem presne hrane, ga surovega uživamo v zelo zmernih količinah ali v solati obilneje zabelimo z olivnim oljem, medtem ko je v prehrani z več maščob zelo dobrodošel, pospeši namreč prebavo maščob in varuje pred neželenimi posledicami njihovega uživanja.
Čemaž je podoben dvema zelo strupenima rastlinama: šmarnici in podlesku. Nobena izmed njiju ne diši po česnu; šmarnica cveti precej drugače od čemaževega, listi pa so skoraj identični. Podlesek raste v rozetah, listi so pri dnu žleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično.
Spodaj boste našli nekaj okusnih receptov za jedi iz čemaža. Pa dober tek!
Drobno zrezani ali s paličnim mešalnikom zmešani listi so izjemno okusni v namazih s skuto ali z zmletimi oreški. Uporabljamo lahko tudi popke, socvetne peclje, socvetja in mlade plodove čemaža. Tudi trde čebulice so uporabne, predvsem za vlaganje v olje ali kis, vendar so običajno vsaj četrt metra globoko v tleh.
Sestavine:
Priprava:
Za čemažev namaz potrebujemo:
Skuto najprej dobro vmešamo skupaj z jogurtom. Da bo namaz boljšega okusa, lahko uporabimo nekoliko bolj kremast jogurt. Nato primešamo na drobno sesekljane
čemaževe liste. Če namaz postane preveč redek, mu dodamo še nekoliko skute, ali pa lahko tudi večjo količino čemaža (po okusu). Namaz uporabimo takoj, ponudimo pa ga lahko kot samostojno jed s svežim kruhom ali pa kot prilogo ob kuhanem krompirju ali narezku.
Pesto, ki ga lahko uporabimo kot dodatek omakam ali kot namaz.
Potrebujemo:
Pinjole najprej prepražimo v suhi ponvi, nato pa jih v možnarju stremo. Potem dodamo še čemaž in baziliko in vse skupaj premešamo. Najbolje je, da stremo vsako sestavino posebej in jih šele na koncu zmešamo skupaj s parmezanom in olivnim oljem.
Tudi čemaževa juha je lahko odlična samostojna jed, malica ali pa predjed. Pripravimo jo tako, da sveže cemaževe liste najprej poparimo in zmeljemo skupaj z nekaj vode. Na žlici masla z moko naredimo svetlo prežganje. Dodamo prej pripravljeno čemaževo maso in jo na hitro popražimo. Zalijemo z vodo. Naribamo surov krompir, muškatni orešček, solimo in kuhamo še dobrih 15 minut. Na koncu za boljši okus in izgled dodamo še nekaj sveže sesekljanih čemaževih listov ter žlico kisle smetane.
Sestavine: • 800 g kuhanega krompirja • 160 g svežega ali zamrznjenega graha • 1 korenje.
Preliv: • 100 ml jogurta • 100 ml lahke majoneze • 1.žlica sesekljanega svežega čemaža • sol • poper po okusu • 2 žlici kisa • malo vode.
Priprava: kuhan krompir olupimo in narežemo na lističe, surovo korenje očistimo ter narežemo na rezance. Grah skuhamo in dodamo ostalim sestavinam.
Zmešamo preliv in ga polijemo po krompirju, grahu in korenčku. Solato pustimo nekaj časa stati, šele nato ponudimo.
Sestavine: • 1 čebula • 1 žlica sesekljanega svežega čemaža • 100 ml jogurta • 100 ml sladke smetane • po okusu sesekljan zeleni koper • kreša • peteršilj • poper in sol.
Priprava: oprana in osušena zelišča na drobno sesekljamo, enako tudi čebulo. Vse sestavine zmešamo z jogurtom in smetano, solimo in popramo po želji.