GORIŠKO PRIMORSKE OBČINE
OBČINA AJDOVŠČINA je gospodarsko in kulturno središče Vipavske doline, ki leži na zahodnem delu Slovenije, v bližini državne meje z Italijo. Občino sestavlja 26 krajevnih skupnosti in 45 naselij. SREDIŠČE OBČINE je mesto Ajdovščina, kjer živi okoli 7.000 prebivalcev. Mesto se ponaša z izredno bogato in razgibano zgodovino. Prav zaradi posrečene kombinacije prvih rimskih zgradb in kasnejših srednjeveških gradbenih posegov ponuja danes Ajdovščina obiskovalcem nešteto zanimivosti. Posebno atraktivna je vzhodna mestna veduta z restavriranim delom obzidja, s stolpom in v obzidje vključenimi renesančnimi grajskimi arkadami.
Bovško je gorata pokrajina v Julijskih Alpah. Vijugavi in ozki dolini Soče (iz katere izhajajo še stranske doline Lepena, Vrsnik, Zadnjica in Zadnja Trenta) in Koritnice z Bavšico, Možnico in Loško Koritnico, se ob sotočju Soče in Koritnice udobno razlezeta v Bovško kotlino, ki pa se potem spet stisne in preide v srpeniško-žagarsko kotanjo z dolino reke Učje. Bovška kotlina je v svojem dnu pokrita z dokaj obsežnimi in ravnimi obdelovalnimi površinami. Občina Bovec meji na italijanske občine Tarvisio (Trbiž), Chiusaforte (Kluže) in Resia (Rezija) ter slovenski občini Kobarid in Kranjska Gora.
Na skrajnem zahodu Slovenije se na 72 km2 razprostira čudovita, zanimiva in opojna deželica Brda. Razteza pa se tudi preko državne meje od smaragdne reke Soče na jugovzhodu do reke Idrije na severozahodu. Ponosno jo zaključujeta stara očaka hrib Sabotin na vzhodu in Korada na severu. Briški griči, kjer si je približno šest tisoč prebivalcev uredilo domačije, strnjene v naselja, ki imajo ponavadi v svoji sredi tudi cerkvico, se polagoma spuščajo proti jugu k Furlanski nižini. Nekaterim se tu ob lepem vremenu odpre novo obzorje, morje, ki rodovitno prst na flišni podlagi oplaja s prijetno mediteransko klimo.
Središče občine je Cerkno, ki je kraj z okrog 2000 prebivalci in je upravno, gospodarsko in kulturno središče Cerkljanske. Cerkljanska, ki je izrazito zaključena regija s središčem v Cerknem, leži v prehodnem prostoru med alpskim in primorskim svetom v porečju Cerknice in Idrijce. Lega kraja daje turistom veliko možnosti za številne krajše sprehode v naravo po označenih pešpoteh ali za celodnevne planinske ture. Tudi samo Cerkno z okolico nudi dovolj zanimivosti vrednih ogleda (Cerkljanski muzej, Partizanska bolnica Franja, Divje babe v Šebreljah, domačija pisatelja Franceta Bevka v Zakojci...), pa tudi do vseh pomembnejših slovenskih turističnih znamenitosti ni več kot dobro uro vožnje z avtobusom ali osebnim vozilom.
Idrija, nosilka naziva »alpsko mesto leta 2011«, leži v osrčju stare celine, na stičišču Alp in Krasa. Rudnik živega srebra, drugi največji na svetu, je stoletja hranil blagajne največjih evropskih vladarjev, v Idrijo pa privabljal najmogočnejše ume evropskega naravoslovja, medicine in tehnike. V 500 letih rudarjenja so idrijski „knapi“ pod mestom izkopali 700 kilometrski labirint rovov in iz nakopane cinabaritne rude pridobili 147.000 ton živega srebra, kar je več kot 13% vse svetovne proizvodnje.
Po zaprtju rudnika so domači rudarski strokovnjaki izpeljali obsežen projekt zapiralnih del v rudniku, prvi tovrstni v Sloveniji, s katerim so z ustreznimi materiali zapolnili »labirint rovov« pod mestom, da bi preprečili premike in posedanje mesta nad rudnikom. To je bil eden največjih okoljskih projektov, ki je bil doslej uresničen v Idriji.
Idrija, nosilka naziva »alpsko mesto leta 2011«, leži v osrčju stare celine, na stičišču Alp in Krasa. Rudnik živega srebra, drugi največji na svetu, je stoletja hranil blagajne največjih evropskih vladarjev, v Idrijo pa privabljal najmogočnejše ume evropskega naravoslovja, medicine in tehnike. V 500 letih rudarjenja so idrijski „knapi“ pod mestom izkopali 700 kilometrski labirint rovov in iz nakopane cinabaritne rude pridobili 147.000 ton živega srebra, kar je več kot 13% vse svetovne proizvodnje. Po zaprtju rudnika so domači rudarski strokovnjaki izpeljali obsežen projekt zapiralnih del v rudniku, prvi tovrstni v Sloveniji, s katerim so z ustreznimi materiali zapolnili »labirint rovov« pod mestom, da bi preprečili premike in posedanje mesta nad rudnikom. To je bil eden največjih okoljskih projektov, ki je bil doslej uresničen v Idriji.
Kobarid, majhno in prijazno mestece, se nahaja na zgodovinskem križišču poti skozi Posočje in proti Furlaniji. Številne arheološke najdbe iz železnodobnega grobišča pričajo o strateškem pomenu kraja v davnini. Največji pečat je Kobaridu pustila 1. svetovna vojna, ko so v 12. soški bitki avstrijske čete s podporo Nemcev uspešno prebile fronto. Pripoved o zgodovini kraja in predvsem o Soški fronti je podana v Kobariškem muzeju, najboljšem evropskem muzeju leta 1993. Zanimiva in poučna je Kobariška zgodovinska pot, ki nas popelje skozi čas in naravne lepote okolja. Kobarid je tisto mesto v Sloveniji, ki se lahko pohvali z največjim številom odličnih restavracij v enem samem kraju. Združeni so v Kobariški gastronomski krog. Tudi za najbolj razvajene ljubitelje dobre hrane in vrhunskih vin bo obisk Kobarida veliko doživetje.
Pokrajina občine je zelo raznolika. Del imenovan tudi ''Vrt Goriške'' sega v območje Vipavske doline. Pokrivajo ga rodovitna polja, vrtovi in sadovnjaki med katerimi se vije reka Vipava. Preostali del pokrajine sega v območje Krasa z značilno barvito in pestro kraško floro, s kraškimi vrtačami in globokimi brezni, ki so pravi izziv za mnoge jamarje. Tu sta doma kraški pršut in teran. Največji kraj v občini in tudi občinsko središče je Miren.
Nova Gorica leži na zahodnem delu Slovenije, tik ob Italiji. Na severu mesto obdaja hribovje Sabotin, Skalnica oziroma Sveta Gora in Škabrijel, na jugu in jugovzhodu gričevje Panovec in Kostanjevica, na zahodu pa reka Soča z ravnicami. Nadmorska višina Nove Gorice je 92 m. Nova Gorica, mesto ob meji z Italijo, je svoje temelje zasnovalo šele po 2. svetovni vojni. Na 6. pariški mirovni konferenci je namreč Gorica pripadla Italiji, s čimer je velik del Goriške, Posočja in Spodnje Vipavske doline zgubil svoje središče. Poselitev široke okolice mesta je sicer stara več tisočletij, saj o tem pričajo nekatera pomembna arheološka najdišča.
Občina se razteza na površini 29,5 km2, od tega je od tega je 327,51 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Občino tvori 6 naselij: Bukovica, Dombrava, Oševljek, Renče, Vogrsko in Volčja Draga, ki so organizirana v 3 krajevne skupnosti, in sicer Renče, Vogrsko in Bukovica - Volčja Draga. V občini je 64 km lokalnih cest in javnih poti, 10 ulic in 1278 hišnih številk. V občini Renče – Vogrsko je 4.135 prebivalcev
Mila zima, zgodnja pomlad, toplo poletje in rodovitna jesen so značilnosti letnih časov, skozi katere živi občina Šempeter-Vrtojba. Ta mila klima, na skrajnem zahodnem delu Slovenije, le nekaj kilometrov od Jadranskega morja je že od nekdaj prebivalcem občine omogočala pridelavo zgodnje zelenjave, sadja ter cvetja. Zlato sonce, cvet ki raste iz dveh zelenih listov. Lista ponazarjata Šempeter in Vrtojbo, kraja ki sobivata en z dnigim, "tam kjer sonce zahaja". Zelena lista sta hkrati simbol za rodovitno Šempetersko- Vrtojbensko polje tik ob italijanski meji, katerega je pred nekaj leti presekala avtocesta Vrtojba-Razdrto in tako kraja iste občine spet razdvojila. Lista od modrine neba loči bela linija, ki simbolizira cesto in lego občine na italijanski meji, kot pomembno križišče v Evropo.
Občina Tolmin leži v SZ Sloveniji na področju gornje Soške doline. Njeno središče predstavlja Tolminska kotlina, ki je stičišče štirih dolin: doline Soče proti Kobaridu, doline Soče proti Kanalu in Novi Gorici, doline Idrijce in Baške grape. Občina meji na sosednjo republiko Italijo in občine Kobarid, Bohinj, Železniki, Cerkno, Idrija, Nova Gorica in Kanal. Pokrajinsko zajema območje Šentviške planote, dolino spodnje Idrijce, Baško dolino, dolino Tolminke s tolminsko bohinjskimi gorami, tolminsko kotlinico, tolminski del predalpskega hribovja ter severno obrobje Banjške planote in Trnovskega gozda.
Občina Vipava obsega območje zgornjega dela Vipavske doline in je v svojem najbolj zgornjem delu stisnjena pod pobočje Nanosa. Središče občine je Vipava, kraj mnogih podob, mnogih voda, gradov in bogate zgodovine. Številne vasice, posejane na obeh straneh doline in po gričih, poraslih z vinogradi, dajejo slikovito podobo sončne pokrajine, ki je zanimiva v vseh letnih časih. Milemu submediteranskemu podnebju pa da včasih prav poseben značaj močna vipavska burja. Kakorkoli, še najbolj je Vipavska dolina dolina grozdja in vina in enako velja tudi za zgornji del te doline, kjer najdemo kraje v občini Vipava.
PRIMORSKA REGIJA
Čeprav skromna po obsegu, le slabih dvajset kilometrov je od skrajne severne do skrajne južne točke, je občina Divača polna raznolikosti, ki jih prinaša lega na prehodu od morja v hribovito notranjost. Tu se mešajo tople južne sapice z viharnim severnim vetrom, znamenito burjo. Velik del pripada apnenčasti planoti Kras, kjer ne manjka značilnih kraških pojavov, ki so slavo te pokrajine ponesli širom po svetu. Tu najdemo veličastne Škocjanske jame, vpisane na seznam svetovne dediščine Unesco, slikovite udornice, vrtače, škrapelje in žlebiče, ki jih voda počasi dolbe na poti v podzemlje kraške planote Pravo nasprotje so zeleni, gozdnati hribi Senožeških brd, čudovita Vremščica in Brkini, ki s svojo razgibanostjo obrobljajo planoto.
Kozina in Hrpelje sta dve naselji, ki skupaj tvorita celoto. Tu je tudi sedež občine, ki zajema južni predel območja sežanske upravne enote.
Občina se razprostira od italijanske meje preko matarskega podolja in južnega dela Brkinov skoraj do Podgrada proti hrvaški meji. Na območju celotne občine živi nekaj manj kot 5000 prebivalcev. Pred leti je bilo tu kar nekaj tovarn, ki so zaposlovale pretežni del prebivalstva (Steklarna, Kovinar, Lesograd...), vendar jih je v novejšem času kar nekaj zaprlo svoja vrata, tako da je to območje danes gospodarsko slabše razvito.
Izola je občina z nasmehom!
Izola je živahno mediteransko mesto, ki ga prepoznate po prisrčnosti in gostoljubnosti prijaznih prebivalcev. Čeprav je danes predvsem turistično središče, se njena duša še vedno ohranja v ribištvu ter pridelavi vina in olja, zaradi česar je tako zelo drugačna od sosednjih obmorskih mest. Izola svoje ime dolguje otoku, na katerem je nastala, svojo identiteto pa ljudem, ki ohranjajo tradicijo trdne skupnosti dveh narodov, njunih različnih jezikov in skupne ljubezni do svojega kraja. Bogata in razgibana arhitekturna dediščina, skrivnostne uličice starega mestnega jedra in mogočni kamniti portali pričajo o burni zgodovini mesta, ki se vsako jutro rojeva znova. Utrip kulturnih prireditev in praznovanj, čar ribiških navad in gostij, ples, zabava in športne prireditve so neizčrpen vrelec, iz katerega se Izola vedno znova napaja z življenjem in ohranja svoj privlačen nasmeh.
Komenska občina obsega 103 km² površine - od slovensko-italijanske meje, kjer meji z občino Devin-Nabrežina, do Braniške doline na severnem robu Krasa, kjer se območje nadaljuje v Vipavsko dolino in meji z občinami Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Ajdovščina in Vipava na slovenski strani in Doberdob na italijanski. Na južni strani jo v Sloveniji omejuje še občina Sežana, v Italiji pa občina Zgonik. Sestavlja jo 35 naselij oziroma 20 vaških skupnosti.
V občini živi večinsko slovensko in manjšinsko italijansko prebivalstvo, ki ob dvojezičnostienakovredno ohranja tako jezik kot vse druge kulturne vrednote italijanske narodnosti. S prepletanjem spoznanj, izkušenj, interesov in vrednost dveh narodov nastaja specifična bogatejša »kultura ob meji«, ki je kultura sožitja, sodelovanja in prijateljstva med somejaki. Sama podoba starega mesta je s svojo specifično zgradbo še danes dragocen urbanistični spomenik v mediteranskem prostoru. Sprehod po njegovem starem mestnem jedru odkriva slogovno govorico različnih obdobij in dejavno kontinuiteti ustvarjalnih hotenj, ki so v stoletjih oblikovala to zanimivo in privlačno obmorsko središče.
Piran, slovenska turistična prestolnicaObčina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. Vir blaginje občine Piran pa niso zgolj izredne naravne znamenitosti, ki burijo domišljijo turistov po vsem svetu, temveč duh enakosti, strpnosti in medsebojnega spoštovanja, ki sta ga skozi zgodovino zgradila dva naroda na istem koščku zemlje. V Piranu živijo ljudje, ki so se priselili iz različnih krajev Slovenije in tudi iz drugih držav. Med seboj so stkali vezi sožitja in kljub mnogim različnostim ohranili avtohtono kulturo in tiste vrednote, ki jih danes utrjuje združena Evropa. Piran je tudi hram kulture in zakladnica umetnosti, mesto številnih prireditev, koncertov in razstav. Občina, ki jo poživlja mednarodno razvejana izobraževalna dejavnost in široka paleta poslovnih priložnosti. Mesto oddiha in izrednih izzivov.
Na svojem ozemlju ima Občina Sežana številne kraške jame, od katerih je ena najlepših turističnih jam Vilenica. Poleg že naštetega pa so tu še Botanični park, za katerega skrbi Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana; svetovno znana Kobilarna Lipica, ustanovljena leta 1580 z namenom vzreje plemenite pasme konj za potrebe dunajskega dvora. Danes predstavlja Lipica s svojo športno, hotelsko in igralniško ponudbo gibalno moč turizma v občini. Turistično ponudbo občine dopolnjujejo tudi kmečki turizem, številne restavracije, gostilne, osmice in drugi gostinski objekti.
