KOROŠKE OBČINE
Črna na Koroškem (575 m n.v.) je slikovito, prijetno naselje v trikraki dolini ob reki Meži na desno in Javorskim potokom na levo, na križišču dveh cest - na levo proti Šoštanju in desno proti Koprivni. Ko prideš v Črno po dolini Meže, ti nekje v notranjosti nekaj reče: "TU BI PA RAD BIL DOMA" Domneva, da je bila Črna naseljena že v rimskem času, je resnično samo domneva, ki nima trdne opore. Črna se v virih prvič omenja leta 1137, kot navaja avstrijska umetnostno - zgodovinska topografija (Dunaj 1889, str. 306). Leta 1309 se v virih navaja župnik iz Črne, v poznejših navedbah pa najdemo podatke o kmetih, ki so tu živeli (1317, 1449, 1461). Sicer je Črna glede svetnih gospodov doživljala isto usodo kot drugi kraji Mežiške doline. Leta 1323 je Konrad Auffesteinski dobil Pliberk in vsa posestva, tudi Javorje in Črno, da bi leta 1368 vse skupaj dobili Habsburžani.
Občina Dravograd je geografsko središče treh dolin Koroške: Dravske, Mežiške in Mislinjske. Ugodna prometna lega, naravne danosti in bližina meje so vplivale na razvoj Dravograda vse od nastanka v 12. stoletju. Promet se je od nekdaj odvijal po Dravi, v antiki je čez trško ozemlje tekla obdravska cesta, Dravograd je bil pomembno železniško križišče Koroške in Štajerske v 19. stoletju. Drava deli občino na dva bregova, povezana z mostovi in hidroelektrarno. Zaradi tranzitnega značaja sta tu od nekdaj cveteli trgovina in obrt, ki se ji je kasneje pridružila industrija, ki strnjena v ekonomski coni ob sotočju Meže in Mislinje v Otiškem Vrhu ne posega v naravno dediščino prostora.
Urbanizirano naselje Mežica postane z letom 1983 mesto. Je imensko in zemljepisno središče Mežiške doline. 31.XII.2000 šteje 4014 prebivalcev. Leži na nadmorski višini 491 m,ob sotočju reke Meže s potokom Šumcem, kjer se dolina prvič od izvira reke Meže razširi v kotlinico. Na jugovzhodni in južni strani jo obdajajo apneniško dolomitni vrhovi Volinjaka (886m), Jankovca (1231m), Velikega vrha (1166 m) in Gorne (1187 m). Med slednjima pa se dviguje gora Peca (2126 m). Svet se na zahodu in severu v oblih skrilavih hribih Brusniji in Hamunovem vrhu na Lomu (765 m) močno zniža. V Mežici se končuje gorska veriga Karavank in pokrajina prehaja od tod navzdol v nižji svet pohorskega Podravja.
Občina Mislinja je obstajala v okviru avstrijskega cesarstva,v času Kraljevine Jugoslavije in tudi v obdobju Federativne republike Jugoslavije,do leta 1955. Tedaj so bile oblikovane velike občine in mislinjska je bila vključena v Občino Slovenj Gradec. Ponovno je postala samostojna leta 1995.
Je ena večjih po velikosti v Sloveniji, saj meri 112 km2, ima 11 naselij in 1265 hišnih številk, in 4511 prebivalcev. Je tipična podeželsko-vaška občina, njeno ozemlje se razteza od nadmorske višine 520 metrov v Spodnjih Dovžah, pa vse do najvišjega vrha Pohorja-Črnega vrha 1543 metrov.
Obsega dve geografsko - gospodarski enoti: dolino ob reki Dravi s tersami in ravninskim svetom do vznožnih obronkov hribovitega zaledja in hriboviti svet vzdolž državne meje. Muta leži v predalpskem svetu, ki ima bogato floro in razmeroma obilo površinskih voda. Središče občine je trg Zgornja Muta, gručasto naselje na dvignjeni naselbini ob glavni cesti Dravograd – Maribor, ki posebej lepo izstopa na zahodni strani. Tukaj je tudi upravno središče z županstvom, krajevnim uradom, šolo, knjižnico, banko, pošto, župnijskim uradom, zdravstvenim domom, trgovinami in drugimi ustanovami.
V občini na področju turizma aktivno delujejo splavarji in se z njimi lahko peljete po reki Dravi od brezna do Javnika ali od Javnika do Ožbalta. V Javniku je možen ogled splavarskega muzeja. Informacije pri g. Šarmanu – 040/667700, 041/570028. V občini se ponašajo tudi s čudovitimi naravnimi znamenitostmi. Priporočajo vožnjo po reki Dravi s splavarji, za mirnejši oddih pa postanek na Kapli ob Odomovem jezeru ali pa ogled cerkve Sv. Ignacija na Glančniku, ki je obdana z gozdom. Cerkev Sv. Janeza na Janževskem Vrhu je del zdravilnega energetskega ekosistema. Količino energije ima tako živahno, vitalno in močno, da lahko človeka zdravi. Priporoča se, da ljudje obiskujejo cerkev z namenom samozdravljenja, sprostitve in regeneracije. Seveda pa bi lahko v občini našli mirne kotičke za sprehode in uživanje v naravnih lepotah.
Občina Prevalje leži v dolini reke Meže na Koroškem. Prevalje so rojstni kraj enega izmed ustanoviteljev bralne značke Leopolda Suhodolčana. V središču mesta se nahaja park z mnogimi spomeniki. Posebnost Prevalj pa so vsakoletna "Jesenska srečanja". Naselja v občini so Belšak, Breznica, Dolga Brda, Jamnica, Kot pri Prevaljah, Leše, Lokovica, Poljana, Prevalje, Suhi Vrh, Šentanel, Zagrad in Stražišče.
V središču Dravske doline med Dravogradom in Mariborom, tik ob meji z Avstrijo leži mesto Radlje, ki ima zelo lepo geografsko lego na nadmorski višini 371 m. Na eni strani ga obdajajo hribi Kozjaka, na drugi strani hribi Pohorja, ki so poraščeni z najlepšimi gozdovi v Sloveniji. Radlje ob Dravi je v uradnih zapisih prvič omenjeno že pred več kot 850 leti. Dolina se tukaj razširi, tudi splošni pogoji za razvoj industrije so ugodnejši. Sam kraj pa je kljub mnogim spremembam obdržal svojo trško podobo, trenutno nekoliko prenovljeno, a posrečeno vpeto v prvotno okolje. Za mnoga bližnja naselja so Radlje ob Dravi tudi pomembno poslovno središče. Prostrani nasadi hmelja pa celotni podobi kraja dajejo še svojevrsten okvir.
Ravne na Koroškem so upravno, gospodarsko in kulturno središče Mežiške doline. Ležijo ob spodnjem delu reke Meže, pod mogočno Uršljo goro. Mesto, znano po večstoletni železarski in jeklarski tradiciji, se je vse do konca druge svetovne vojne imenovalo Guštanj. Ime Gutenstein je prvič zapisano leta 1248. Takrat se je ob sotočju reke Meže in potoka Suha začel ob stari antični cesti razvijati značilen srednjeveški trg. Trško jedro se danes razprostira v obsegu, kot ga je v drugi polovici 17. stoletja upodobil J. V. Valvasor, strokovnjaki pa ga uvrščajo med pomembnejša naselbinska spomeniška območja Slovenije. Najlepši predel mestnega jedra je Stara ulica, ki vodi iz trga do župnijske cerkve sv. Egidija. Ravne so kljub hitri rasti po drugi svetovni vojni dobile videz urejenega sodobnega mesta.
Sedež Občine Ribnica na Pohorju je v gorski vasici Ribnici, na nadmorski višini 715 m. V občini je združenih šest naselij: Ribnica na Pohorju, Josipdol, Hudi Kot, Zgornja Orlica, Zgornji Lehen na Pohorju in Zgornji Janževski Vrh, ki se povezujejo v tri vaške skupnosti. Osnovna gospodarska panoga je kmetijstvo, in sicer gozdarstvo in živinoreja, ki je za velik del kmečkega prebivalstva osnovni vir izredno nizkega dohodka, saj ležijo kmetije v goratem svetu, kjer so možnosti strojne obdelave in intenzivne pridelave zelo omejene.
Slovenj Gradec je sedež edine koroške mestne občine ter pravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno, prometno središče Mislinjske doline in Koroške nasploh. Starodavno mesto v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro je tudi slovenski sinonim za kulturno središče, kjer si bogato izročilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom. Pretiran in v smislu vpetosti v starosvetno krajinsko podobo nesorazmeren industrijski razvoj, kakršen je v 19. in 20. stoletju zaznamoval večino slovenskih mest, je bil Slovenj Gradcu prihranjen.
Vuzenica spada med najstarejša naselja v dolini, kraj Vuzenica pa je bil prvič omenjen leta 1238. V isti listini sta omenjena tudi grad in cerkev. Prvotna naselbina Stari trg se je razvila ob cerkvi sv. Nikolaja, kasneje pa je Kolon II. Vuzeniški pod grajskim gričem dal zgraditi Novi trg. Markht Saeldenhofen je imel posebne privilegije in šele leta 1850 so k trgu priključili sosednje kmečke občine. Menjavali so se zemljiški gospodje, kasneje tudi države, a kulturna dediščina, ki se je tukaj ohranila, je tako bogata, da se lahko postavlja ob bok mnogim večjim in bogatejšim krajem. Najodličnejši so zagotovo sakralni spomeniki - cerkve, kapelice in znamenja, brez katerih se tudi umetnostna dediščina ne bi mogla ponašati s tolikšno odličnostjo.
