V objemu mogočnih gozdov in skrbno obdelanih vinogradov, leži prijetna prekmurska vas Kobilje. Ko se ji bližaš skozi gozd iz Dobrovniške smeri, imaš občutek, da boš pristal v kakem zdraviliškem mestecu. No takega videza potem Kobilje nima. Lahko pa bi ga imelo. Okno v svet Kobilju na vzhodu odpira mejni prehod z Madžarsko, na zahodu pa pot, ki vodi po slikovitem Krajinskem parku Goricko ali skozi naselje Dobrovnik v smeri Murska Sobota v notranjost Slovenije. Kobilje leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, tik ob slovensko – madžarski meji, državi na Kobilju povezuje tudi mejni prehod Kobilje – Nemesnép. Je ena izmed treh občin v Sloveniji, ki jih sestavlja le eno naselje. Občina leži na površini 19,7 km² in ima 570 prebivalcev.
Vas Kruplivnik se omenja prvič leta 1365 pod imenom Koprinik, leto kasneje je zapisana kot Wyzaloucha, kasneje pa se je preimenovala v Koprywnik.
Razloženo naselje na zahodu Goričkega leži v dolini Gračkega potoka, obenem v slemenski pobočni in dolinski legi zahodno od ceste Bodonci – Grad, s katere je dostopno po krajevni cesti. Na dnu doline so travniki, njive so na prisojnem, zloženem slemenu, južni in vzhodni, strmejši del vaškega zemljišča, pa je porasel z mešanim gozdom. Obsega številne zaselke. Vzhodno od potoka, ki teče po dolini od Grada proti Vadarcem, so Gregarov breg, Rajnigarov rob, Hubrov breg, Kuzmičov breg in Logarov breg. Zahodno od potoka so Dole in Jeruzalem, zaselek je gotovo dobil ime po redu templarjev. Vas sestavljajo še zaselekFrumenova graba, ki pa se v pisnih virih ne omenja. Izraz je v domači uporabi.
Grad je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka. Leži sredi zahodnega dela Goričkega in sega na vzhodu na greben, kjer meji na Radovce in Vidonce, na zahodu na greben, kjer se stika z Dolnjimi Slaveči, Gornjimi Slaveči in Kuzmo. Po sredi med njima potega strm greben proti severu do Doliča. Dostop v vas je po cesti iz Bodoncev in po cesti iz Večeslavcev, ki doseže južno mejo pri kužnem znamenju Beli Križ (303 m). Naselje leži na nadmorski višini od 267 do 390 m. Gručasto središče vasi leži na nadmorski višini 267 m, najvišji del vasi pa je Pepelšček z nadmorsko višino 386 m, kjer se proti severu teren dvigne na višino 389 m.
Vidonci so razloženo naselje, ki leži ob izviru treh potokov, kateri se združijo v osrednjem delu. Naselje je sestavljeno iz večjega števila zaselkov: Bajna, Dolenjski vrej, Fickova graba, Hajdičeva graba, Klajnberg, Klučarov vrej, Koutarova graba, Kovačova graba, Majžarski vrej, Mesarova graba, Mlinarov vrej, Nabregin breg, Olabe, Pozvekov breg, Sabolova graba, Silašova graba, Spodnji dol, Šlemerova graba, Vajdova graba, Vancarova graba in Vukov breg. V zadnjem času se za zaselke iz spodnjega dela vasi uporablja tudi ime Bosna.
Novo nastala občina je zaživela s 1. januarjem leta 1999. Leži na skrajno severovzhodnem delu Slovenije v Prekmurju na Goričkem, na površini 18,10 km² in spada med najmanjše slovenske občine, saj šteje le 360 prebivalcev. Občina ima dve naselji: Hodoš in Krplivnik ter ( Domaföld ) kot zaselek Krplivnika. Je narodnostno mešano območje, s pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodnosti.
Vas Adrijanci je majhna vasica v dolini Adrijanskega potoka, v krajevni skupnosti Šulinci, v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Hiše so raztresene po dolinah in slemenih. Pokopališče je daleč izven vasi, na sami meji z vasjo Gornji Petrovci. Sredi vasi stoji majhna kapelica iz leta 1928, ki je bila obnovljena leta 2006. Nedaleč od kapelice se nahaja izletniška kmetija "Falaut", Vinka in Klaudije Korpič. Na dvorišču njune kmetije pa se nahaja tudi Muzej starih kmetijskih orodij in motorne tehnike Goričko
Urejena cestna infrastruktura po celotni občini in tudi do tromeje, zanimiva predstavitev in poučnost posameznih turističnih objektov, urejena parkirišča, veliko prostora za igro, čist zrak in neokrnjena narava nudijo veliko možnosti za doživljanje narave in učenje z naravo, za sprostitev in rekreacijo, za umirjene sprehode ali kolesarske ture.
Peš pot do tromeje ....
Dolič (madžarsko Völgyköz, nekoč prekmursko Doliče, nemško Dollitsch) je naselje v Občini Kuzma. V vasi živijo tudi pripadniki romske narodnosti. Nekdaj se je vas imenovala Doliče. To je lepo razvidno na zemljevidu Zedinjene Slovenije geografa Petra Kozlerja. V letu 1823 so prvič omenjeni Romi kot prebivalci vasi Dolič. Dolički Romi so se v Dolič priselili iz Madžarske.
Občina Kuzma leži na Goričkem, na skrajnem severovzhodnem gričevnatem delu Slovenije in meji na Republiko Avstrijo in Republiko Madžarsko ter spada med demografsko ogrožena območja. Do nedavnega je tu prevladovalo kmetijstvo. Danes je tega intenzivnega kmetijstva zelo malo, saj mali kmetje ne morejo preživeti. Veliko prebivalstva si služi vsakdanji kruh v Avstriji.
BERKOVCI
Prvo omembo vasi najdemo kot "Korung in dystrictu seu valle Welemer" �e leta 1366, medtem ko se poimenovanje "Berkehaza" pojavlja v zapiskih leta 1499. Berkovci so gručasto naselje nad cesto Prosenjakovci - Križevci. Na sredini vasi ob križišču ceste za Ivanjćevce stoji kapelica z zvonikom.
Občina Cankova leži na skrajnem jugozahodu Goričkega, ob avstrijski meji, na površini 30,57 km². Združuje 8 geografsko raznolikih naselij (Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči, Skakovci, Topolovci) in ima okrog 2000 prebivalcev. Njen sedež je na Cankovi, meji na občine Rogašovci, Puconci, Tišina in na Republiko Avstrijo, spada pa pod upravno središče Murska Sobota. Prebivalstvo se v veliki meri ukvarja s kmetijstvom, v bodoče pa vidimo priložnot za razvoj ob vključevanju naših naravnih in kulturnih danosti predvsem v sonaravnem kmetijstvu, obrtništvu, storitveni dejavnostiin okolju prijaznem doživljajskem turizmu.
Občina Gornji Petrovci leži v severovzhodnem delu Goričkega. Obsega 70 km² površin z 2245 prebivalci, ki živijo v 714 gospodinjstvih. Občina ima 14 vasi, ki so prikazane v občinskem grbu kot modre hišice z rdečimi strehami. Vasi so razporejene v tri krajevne skupnosti: Gornji Petrovci, Križevci in Šulinci. Center občine je vas Gornji Petrovci, kjer se nahaja tudi sedež občine ter zdravstveni dom, zobna ambulanta, lekarna, policijska postaja, osnovna šola, ki je bila v letu 2002 imenovana za najlepše urejeno šolo v Sloveniji, poslovni center z banko, pošto, zavarovalnico, mesnico, trgovino s prehrambenimi artikli in tekstilno trgovino, skratka z vsemi objekti, ki so potrebni za prijetno in kvalitetno bivanje. Občina skrbi tudi za urejenost okolice, saj vsako leto zasadijo več tisoč rož.
GERLINCI
Vas spada v občino Cankova, do katere vodi veliko dobro urejenih cestnih povezav.Tja hodijo tudi otroci v vrtec in šolo. Spada pa v župnijo Pertoča, kamor hodijo krajani tudi k mašam. Zlahka pa lahko ugotovimo, da gre za kraj, kjer se ukvarjajo s kmetijstvom in vinogradništvom, saj nam to povedo že njive s pšenico, koruzo in drugimi kmetijskimi pridelki, ki jih opazimo ob prihodu v vas. Med hišami pa lahko opazimo tudi vinograde in nasade sadnega drevja.
KOROVCI
Koróvci so razložena vas sz. od Cankove v bližini reke Kučnice na področju Goričkega. Večinoma so hiše ob cesti Cankova - Gerlinci pod teraso, ki se proti severu dviga. Del vasi ob cesti proti Gornjim Črncem imenujejoKlávzel, skrajni del proti jz. ob cesti proti Gerlincem pa Kótrman. Skozi naselje teče potok, ki se na jz. izliva v Kučnico. Severni del vaškega ozemlja pokrivajo mešani gozdovi.(Gornji gozdovi, Koroška gora ali samo Gora). Osrednji del (Kosmatíce, Pod Goró, V tali, Pod ógradi, Dolnja Poula) je obdelan. Ob Kučnici so travniške površine Dolenji travniki.
Dobrovnik se prvič omenja leta 1270, na pečatu trga Dobrovnik pa je leto 1280 zabeleženo kot leto nastanka naselja. Naselje se leta 1322 omenja kot trg (oppidum), kar pomeni, da je bilo pomembno podeželsko naselje s pravico trgovanja in pobiranja d avkov. Leta1389 listine omenjajo naselje celo kot mesto (civitas). V 14. stoletju je kraj sestavni del posesti Dolnjelendavskih grofov Banffyjevih, po njihovem izumrtju so lastniki postali Eszterházyjevi
DOLJNI SLAVEČI
Naselje Dolnji Slaveči se v virih prvič omenja leta 1365 kot Alsozcleneche, leta 1499 pa kot Alsozaloche. Zelo raztreseno naselje se vleče domala 3 km daleč po dolini potoka Lukaj ob cesti Motovilci – Kuzma. Pripadajoči zaselki na zahodnem slemenu so: vzhodno od ceste Ažija, Kukojca in Ferkova gasa, na drugi strani potoka Ungarov breg, Vratušov breg, Beli breg in Olabe, proti severu pa Reckova graba in Šumarski vrh.
ŠULINCI
Vas Šulinci je dokaj velika vas v Krajevni skupnosti Šulinci v občini Gornji Petrovci na skrajnem SV Slovenije. Prebivalstvo se ukvarja predvsem s kmetijstvom, veliko pa jih hodi na delo v Mursko Soboto, tovarno Mura v Murski Soboti in tekstilno tovarno RLS v Gornjih Petrovcih. Otroci obiskujejo osnovno šolo in vrtec v Gornjih Petrovcih. V vasi je zelo aktivno Športno društvo Šulinci, ki ima svoje nogometno igrišče v smeri Ženavelj in Gasilsko društvo Šulinci, ustanovljeno že leta 1932.
Območje Panonske nižine, h kateremu spadajo tudi naši kraji, je eno od zgodnejših poselitvenih območij v Evropi. Območje današnjih Križevcev je bilo naseljeno že v prazgodovinski dobi, saj obstajajo najdišča iz neolitske in eneolitske dobe (2100-1750 p. n. št.) v Bučečovcih in Lukavcih. Veliko predmetov je bilo najdenih daleč vstran od originalnega nahajališča, kar so raziskovalci povezali z delovanjem Mure in njenim spreminjanjem toka. Mura naj bi v antiki tekla mimo Križevcev in Ljutomera, tako da so Križevci ležali na nekakšnem otoku. (Kovačič, 1926)
Filovci (madžarsko Filóc, prekmursko Vilovci) so gručasto naselje na Dolinskem v Občini Moravske Toplice. Nahajajo se ob cesti Martjanci - Dobrovnik. Poleg obdelane meliorirane ravnine spadata k vaškemu zemljišču v severnem delu nad glavno cesto še vinogradniška slemenska zaselka »Tranvski breg«, »Filovski Breg« in »Gaj« z zidanicami in počitniškimi vikendi. Naselje se prvič omenja leta 1322 z imenom Fyloch, leta 1355 pa kot Philauch. V bližini naselja na ledini »Male Čistine«, je bilo odkrito arheološko najdišče, datirano v čas >mlajše kamene in bakrene dobe. Nekoč je bilo to značilno lončarsko naselje, po prvi svetovni vojni je bilo v Filovcih še 60 lončarjev, v zadnjih letih pa so prebivalci skoraj povsem opustili tradicionalno obrt. Filovski lončarji so znani predsvem po izdelavi črne keramike. Danes je v Filovcih muzej na prostem, kjer je poleg kulturnih spomenikov, panonskih cimprač, tudi lončarska delavnica.
40 km2 velika Občina Rogašovci s svojimi 3514 prebivalci leži med Ledavskim dolom. rečico Kučnico, ki je obenem državna meja z Republiko Avstrijo na zahodu, Ledavskim jezerom na jugu in Sotinskem bregu na severu. Občino sestavlja enajst razloženih vasi, v katerih je sestava prebivalstva kmečko delavska, obrtniki raznih panog, pomembnih za obstoj takšne komune (trgovec, frizer, pek, avtomehanik, cvetličar, vinar, kovač, mizar ipd.). Lepo urejeni in obdelani vinogradi in sadovnjaki, med nje pa lično postavljeno čebelnjaki dajejo odlične in iskane darove narave. Glavna cesta pelje skozi naselje, kjer se nahaja banka, pošta, trgovina, zdravnik, lekarna, zobozdravnik, bencinska črpalka, šola,… Občina spada tudi v VINSKO CESTO GORIČKO in KRAJINSKI PARK GORIČKO. Zadnja leta prihaja v ospredje prireditev iskanje naj kmetije in domačije.
Občina Šalovci leži v najbolj severovzhodnem delu Slovenije. Gričevnat svet je zgrajen iz jezerskih in morskih usedlin, pokrajina pa prepredena z večjimi in manjšimi potoki. Tu je edino rastišče dišečega volčina v Sloveniji. Šalovci so bili ob koncu 19. stoletja največje naselje na Goričkem, do danes pa se je število prebivalcev zmanjšalo za polovico. Šalovci so obcestno naselje na dnu široke doline Velike Krke, ki je bila v zgodovini privlačna za vojaške pohode proti Zahodu. V Frimovem gozdu, ki je 300 metrov oddaljen od središča vasi, je obnovljen znani Frimov vodnjak. Zgradila ga je grofovska družina Frim, globok je 5 metrov, v njem pa je zelo zdrava pitna voda, ki so jo veliko let za pitje uporabljali krajani. Budinci so znani kot najsevernejše naselje v Sloveniji, najsevernejša točka Slovenije (46/52/37), ki je od ekvatorja oddaljena 5193,275 kilometra, pa je na Kalcinem bregu, ki spada k vasi Čepinci.
SOTINA
Sotina je vas ob avstrijski meji in v občini Rogašovci. Šteje okrog 110 hišnih številk. Večina ljudi se ukvarja s kmetijstvom, imamo tudi nekaj obratovalnic kot so recimo: valjčni mlin, žaga in oljarna, špecerijska trgovina, frizerski salon, avtomehanična delavnica in trgovina z rezervnimi deli za vozila ter dva gostinska lokala. Sotina je bogata tudi z naravnimi geografskimi danostmi. Poleg vsega naštetega imamo zelo aktivne gasilce in seveda tudi ostale vaščane, saj se vsako leto pri nas odvijajo že tradicionalne prireditve, kot so Valentinov pohod s ptujskimi kurenti, Obrtiniški pohod, mednarodno folklorno-vokalni etno festival, Dan odprte meje na Kugli s sosednjo občino Neuhaus in ob zaključku leta veselo pričakovanje novega na prostem.
Dvojezično naselje Prosenjakovci se nahaja v severovzhodni Sloveniji, na Goričkem, v neposredni bližini slovensko-madžarske državne meje. Obcestno naselje leži v dolini Ratkovskoga potoka na presečišču cest Martjanci - Prosenjakovci in Kobilje - Križevci. Pokrajina oziroma okolica Prosenjakovec je obdelana, pobočje na južnem delu je zasajeno s trto, na severnem delu pa ga prekriva gozd. Prosenjakovci so središče madžarske manjšine v Občini Moravske Toplice. Spadajo tudi v okvir Krajinskega parka Goričko, ki je del zaščitenih območij Nature 2000. Od Moravskih Toplic, občinskega središča in pomembnega turističnega kraja so Prosenjakovci oddaljeni približno 15 km, od regijskega središča Murska Sobota pa 20 km.
MOTVARJEVCI
Motvarjevci so obcestno naselje na dnu doline Kobiljskega potoka ob madžarski meji. Prebivalci so pretežno madžarske narodnosti in kalvinske veroizpovedi. Od leta 1930 imajo edino kalvinsko župnijo na Slovenskem. Nekdanje veleposestvo bratov Vogler zdaj upravlja Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki ima tu farmo. Velike kmečke domačije imajo bogato obokane vhode. V zadnjem času je v vasi čedalje več novih hiš. Na pokopališču so nagrobniki v obliki lesene sohe s ploščo.
V dolini, obdani z gozdovi, leži naseljena vas Bukovnica. Pravijo, da je vas Bukovnica eden najbolj idiličnih krajev v Sloveniji. Popotnik, ki pride tja, je res lahko navdušen nad idiliko, ki mu jo ponuja vasica z okolico. Ogleda si lahko nekatere domačije iz starih časov, pokramlja s prijaznimi domačini ali pa se poda na sprehod po okoliških gozdovih. Užival bo predvsem v miru. Gostilne ali kakšnega kmečkega turizma ni, lahko pa se osveži, denimo na izviru Bukovniškega potoka, tam za vasjo proti Ošišču, kot pravijo bližnjemu hribu, na katerem uspeva žlahtna vinska trta. Približno na sredi poti do tja je manjše močvirje, kjer je izvir Bukovniškega potoka. Tam voda nikoli ne presahne, poleg tega pa je naravno čista in hladna kot v hladilniku. Kmetovalcem, ki imajo v okolici njive in travnike, pa baje še danes služi za hlajenje pijače in razgretega čela.
Bodonci so naselje, ki leži na južnih pomolih Goričkega, kjer si hrib in dolina podajata roke.
Če pogledamo v zgodovino vasi, zasledimo prve znane podatke iz 14. stoletja, ko je v vasi Bodonci s takratnim imenom Bodonick, že bila cerkev Sv. Lenarta, nato zasledimo, da je bila v Bodoncih kapela Sv. Leonarda. Kapela se je najverjetneje nahajala na starem katoliškem pokopališču. Kraj je takrat imel več hiš in prebivalcev kot danes. Vas se je razprostirala proti vzhodu, proti gozdu Bükovšček. Poseljen je bil tudi Evičnjekov breg. Ljudje so trebili gozdove zaradi hrane in urejali njive (tak večji kompleks njiv v vasi so Trbeže).
Tam kjer se začno prvi gorički hribi leži vas Pečarovci. Vas se razprostira levo in desno od pečörovskoga potoka. Kot večina goričkih vasi so tudi Pečarovci raztreseni po hribih in zaselkih.
Središče vasi je običajno ob cerkvi. Ker imamo v Pečarovcih dve cerkvi, katoliško pri Sebeščanu in evangeličansko v Gorenščeku, bi lahko rekli da imamo tudi dve središči vasi, toda bližje resnici je da imamo tri središča. Tretja taka točka je namreč gasilski dom. V Pečarovce se da priti po asfaltni cesti iz treh strani in po vsaki od teh treh smeri naletimo na eno od teh treh točk. Če pridemo iz Šalamenec smo najprej pri gasilskem domu, iz Moščanec pridemo k Sebeščanu in iz Mačkovec preko »marofa« pridemo v Gorenšček. Da pa se priti tudi iz Bodonec, kjer je zdaj tudi asfaltna cesta.
Ohranjanje kulturne zgodovine in dediščine. Spoznavanje starih običajev. Tu smo se srečali z mednarodno kulturo, büjraši, mlinarji, predicami, tkalkami, lončarji, pletarji, brodarji, kmeticami, ljudskimi godci in pevci ter bogatim narodnim izročilom. Reka Mura se je skozi stoletja ob svojem koritu poigrala z naravo in ustvarila naravni otok, ki so ga domačini poimenovali OTOK LJUBEZNI. Otok, ki je po svoji vsebini, lepoti in neokrnjeni naravi znan bližnji in širši okolici. V okviru Turističnega društva se tu na OTOKU LJUBEZNI dogajajo različne aktivnosti, ki so zanimive tako za izletnike, turiste in naključne obiskovalce.
Če na kratko strnemo povabilo na obisk Razkriškega kota, bi lahko dejali, da turistično ponudbo ustvarjajo navadni, preprosti ljudje, ki temelji na bogati kulturni in naravni dediščini, ohranjenih šegah, običajih in navadah, na kulinaričnih posebnostih, dobrih vinih, zanimivi pokrajini, ki na tem območju iz obmurskega sveta prehaja v vinorodni svet vzhodnih obronkov Slovenskih goric.
Je samostojna občina od leta 1994 in praznuje svoj praznik 19. junija - v spomin na KAPELSKI (RADENSKI) TABOR LETA 1870 njena površina zajema 3374 ha, razprostira se v glavnem po desnem bregu reke Mure in je pretežno gričevnata ,šteje 5265 prebivalcev, ki bivajo v 22 naseljih. Slovi po mineralni vodi - Radenski, zdraviliški ponudbi, kapelskih vinih in kulinaričnih dobrotah, turizmu, prijaznosti ter gostoljubnosti .Grb Občine Radenci je upodobljen na ščitu z dnom polkrožne oblike; vanj so postavljeni trije liki, ki simbolizirajo vrelce mineralne vode in griče, na levi polovici so trije vodni mehurčki, na desni polovici pa spodaj grozd in zgoraj stilizirana cerkvica
STARA GORA
Stara Gora je v zadnjih letih vse bolj priljubljena turistična točka pohodnikov, kolesarjev in organiziranih skupin izletnikov, saj ima kljub svoji majhnosti številne kulturne in turistične zanimivosti. Skozi vas vodi zasajen Lipov gaj, lipov drevored z 60 drevesi. V prostorih nekdanje šole je danes etnološki muzej, v katerem je razstavljeno kmečko in obrtniško orodje, ki so ga pri delu uporabljali naši predniki. Nasproti pa stoji mogočna baročna cerkev Svetega Duha iz leta 1697, ki se ponaša s pozlačenimi oltarji, vrednimi ogleda, ter z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Cerkev je bila sezidana po naročilu grofa Schachenturna mlajšega, gradili so jo 3 leta, poslikal pa jo je italijanski slikar Jakob Brollo iz Gumina. Posebej zanimiv pa je leta 1996 postavljena mlin na veter, ki je kopija Bečevega mlina iz Kokolajnščaka z vsemi prvinskimi elementi. Mlin je še leta 1957 mlel zrnje na Kokolajnščaku pri Bečevih. Ponovno postavljen mlin je spomenik preproste vaške kulturne dediščine na našem koncu Slovenije. Ta mlin danes spet melje moko, seveda le v turistične namene. Mlinsko napravo z mlinskima kamnoma poganja vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del mlina, saj se mora vedno usmerjati v smeri pihanja vetra.
»Gornja Radgona obmejno mesto, mesto sejmov in mesto penine« Občina Gornja Radgona leži v severovzhodni Sloveniji. Pripadajo ji Ščavniška dolina in lepe vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolž reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt, Sveta Ana in Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
KRAJINSKI PARK JERUZALEM
Jeruzalem s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestniski Jerusalem.
Mesto se nahaja v osrčju Prlekije (skrajni rob Štajerske) in meji na Prekmurje in Hrvaško. Skozi mesto teče reka Ščavnica, ki se pri Razkrižju izliva v reko Muro. Območje obsega del Panonske kotline, ki je s svojimi kvartarnimi naplavinami in sedimenti pripomogla k razvoju regije in celotnega območja. Geografsko je območje povezano z Madžarsko in celotno Transdanubijo. Zaradi podobnih kamnin so se razvile tudi podobne panoge. Ob robu Prlekije (Ljutomera) se nahaja hribovito območje iz terciarnih laporjev in gline, ki je pomembno vinorodno območje Slovenije (Jeruzalem). Pomembno je na razvoj mesta vplivala regulacija Ščavnice in izgradnja Gajševskega jezera, ki je preprečilo številne poplave iz preteklosti. Mesto se nahaja na regionalni cesti Gornja Radgona - Radenci - Ljutomer - Ormož in Ljutomer - Lendava, ter je tako pomembno cestno središče.
BANOVCI
Terme Banovci namreč slovijo po tradicionalnih animacijskih programih, namenjenih zlasti družinam z otroki. Pa ne le otroci, tudi odrasli se pogosto radi pridružijo gusarjem, banovskim čarovnicam, detektivu Frančku, banovskim vitezom… V očarljivi panonski vasi vas pričakuje 2.000 m2 vodnih površin, ki ponujajo številne dogodivščine in zdravilno, termomineralno vodo, bogato s fluorom.
Mekotnjak, Stara Cesta, Desnjak in Cezanjevci so po zgodovinskih, prostorskih in političnih razmerah že od nekdaj povezana. Vsa se nahajajo v občini Ljutomer, delijo si skupno pokopališče, šolo in nekatere zgodovinske dogodke. Stara Cesta in Mekotnjak imata tudi skupen gasilski dom in sta z Desnjak-om v isti krajevni skupnosti. V kraju se nahaja šola.
CUBER
CVEN
CVEN je mogočna vas, ki ima velike kmečke hiše, značilne za Mursko poljsko aristokracijo. Vas leži na obeh straneh ceste, na sredi vasi stoji vaška kapela sv. Jožefa iz leta (1867). Na sredi poti med CVENOM in Ljutomerom se odcepi desni krak ceste – NOVI CVEN. Del CVENA okrog šole in zadružnega doma, se imenuje GOMILA. Vas CVEN leži v porečju nekdanjega rokava Mure - Murici, na nadmorski višini 175m. KO CVEN se razprostira na 520 ha in ima 616 prebivalcev.
KRAPJE
Ob obisku Čebelarstva Tigeli si lahko ogledate star čebelnjak, ki izvira s konca 19. st. Njegova oprema predstavlja izjemno bogato in edinstveno kulturno dediščino. Vsi eksponati so od čebelarjev, ki so se prenehali ukvarjati s čebelarstvom, vendar so ga želeli ohraniti v prvotni obliki. Čebelnjak je osmerokotne oblike, v paviljonskem načrtu, s strešno lino za dovod zraka in svetlobe. V njem je 84 panjev, izdelanih po sistemu Naiser, ki jih v čebelarstvu že desetletja ne uporabljajo več, marsikateri mlad čebelar pa jih sploh ne pozna. V čebelnjaku si lahko ogledate točila za med, ročne kadilnike, stiskalnico za vosek, modele za izdelovanje satnic ter še veliko drugih zanimivih čebelarskih pripomočkov. Po končanem ogledu Čebelarskega muzeja Krapje vam ponujajo številne čebelje proizvode Čebelarastva
MALA NEDELJA
Kraj Mala Nedelja se prvič omenja v letu 1441 pod imenom Sonntaglein under Rakespurg, leta 1480 pa kot Klein Sonntag. Ime je nastalo po cerkvi Sv Trojice. Cerkev pri Mali Nedelji naj bi bila zgrajena že v 9. Stoletju na temeljih nekakšnega templja poganskega, slovanskega boga. Cerkvici so rekli "Marija v hrastju", ker je bila posvečena Devici Mariji, vse okrog pa so rasli mogočni hrasti. Zgraditi naj bi no dal slovanski knez Pribina svojim zvestim plemičem slovanskega rodu, na katere spominjajo tudi imena vasi Radoslavci, Bodislavci, Godemarci, Moravci. Tukaj službujoči duhovniki in učitelji so kraju poleg svojega poklicnega delovanja doprinesli razne dobrine, s katerimi se je kraj Mala Nedelja razvijal in postal pomemben v številnih pogledih.
Če na kratko strnemo povabilo na obisk Razkriškega kota, bi lahko dejali, da turistično ponudbo ustvarjajo navadni, preprosti ljudje, ki temelji na bogati kulturni in naravni dediščini, ohranjenih šegah, običajih in navadah, na kulinaričnih posebnostih, dobrih vinih, zanimivi pokrajini, ki na tem območju iz obmurskega sveta prehaja v vinorodni svet vzhodnih obronkov Slovenskih goric.
Stara Gora je v zadnjih letih vse bolj priljubljena turistična točka pohodnikov, kolesarjev in organiziranih skupin izletnikov, saj ima kljub svoji majhnosti številne kulturne in turistične zanimivosti. Skozi vas vodi zasajen Lipov gaj, lipov drevored z 60 drevesi. V prostorih nekdanje šole je danes etnološki muzej, v katerem je razstavljeno kmečko in obrtniško orodje, ki so ga pri delu uporabljali naši predniki. Nasproti pa stoji mogočna baročna cerkev Svetega Duha iz leta 1697, ki se ponaša s pozlačenimi oltarji, vrednimi ogleda, ter z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Cerkev je bila sezidana po naročilu grofa Schachenturna mlajšega, gradili so jo 3 leta, poslikal pa jo je italijanski slikar Jakob Brollo iz Gumina. Posebej zanimiv pa je leta 1996 postavljena mlin na veter, ki je kopija Bečevega mlina iz Kokolajnščaka z vsemi prvinskimi elementi. Mlin je še leta 1957 mlel zrnje na Kokolajnščaku pri Bečevih. Ponovno postavljen mlin je spomenik preproste vaške kulturne dediščine na našem koncu Slovenije. Ta mlin danes spet melje moko, seveda le v turistične namene. Mlinsko napravo z mlinskima kamnoma poganja vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del mlina, saj se mora vedno usmerjati v smeri pihanja vetra.
Občina Sv. Jurij ob Ščavnici je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Biserjane, Bolehnečici, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Ženik, Žihlava. Sedež občine je v Sv. Juriju ob Ščavnici, Ul. Bratka Krefta 14.
Veržej ima dolgo naselitveno tradicijo, ki se začenja v prazgodovini, o čemer pričajo najdeni predmeti - žare s pepelom, bronasti predmeti, črepinje iz ilirske dobe in ploščata kamnita krogla iz kamene dobe. Ostanki rimskega poslopja pričajo, da je to ozemlje pripadalo provinci Spodnja Panonija. Odkrite arheološke najdbe staroslovanskih grobov in obeski dokazujejo, da je to področje zajel naselitveni val slovanskih rodov.V 10. stoletju so ozemlje zasedli Ogri, nato pa nemški fevdalci. Zgodovinski viri omenjajo, da je Veržej imel brod na reki Muri in da je tukaj bilo pomembno skladišče za vojne potrebščine, zlasti, da so po Muri vozili sol iz Solnograške. Ohranjena trška listina omenja, da je Veržej postal trg leta 1352.
ŽELEZNE DVERI
V času vladavine Marije TEREZIJE so imeli v lasti grad Železne dveri (zid, kot ga imenujemo domačini) Beneditinci, pozneje so so lastniki menjavali. Vedno je kraj slovel po vrhunskih vinih. Med drugo svetovno vojno so uredili rezidenco za nemškega feldmaršala Goringa, takrat so napeljali vodovod, elektriko, telefon in uredili cesto. Pozneje je oblast večino tega uničila. V gradu je imela sedež prva zadruga.