PODRAVSKE OBČINE
Občina Benedikt leži v severovzhodnem delu Slovenije in se razprostira po osrednjem delu Slovenskih goric med Pesnico in Ščavnico, vzdolž ceste med Lenartom in Gornjo Radgono. Občina meri približno 24 km2 in je v njej združenih 13 naselij, in sicer Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Štajngrova, Trotkova in Trstenik.
Občina Cerkvenjak je bila z zakonom uveljavljena 22. novembra 1998 v jugozahodnem delu nekdanje lenarške občine, na območju katere so nastale štiri nove. Pri nastanku nove enote lokalne samouprave ni bil zanemarljiv tudi dosedanji zgodovinski razvoj na področju politično - teritorialne razdelitve. Čeprav nastanek županij in kasneje župnij sodi v že bolj odmaknjeno zgodovinsko preteklost, so se njihovi sledovi v upravnih delitvah namreč ohranjali vse do najnovejšega časa; tako tudi pri nastanku Občine Cerkvenjak.
Občina Destrnik se razprostira po sončnem gričevju Slovenskih goric in plitvih dolinah Pesnice na eni in Rogoznice na drugi strani, le nekaj kilometrov iz Ptuja. Že na daleč se ponaša s svojo značilno veduto, ki jo krasijo šola, cerkev in topoli ob njej. Bogastvo krajev se kaže skozi številne naravne, etnološke, kulturne, arhitekturne, poselitvene in druge danosti, ki bogatijo ljudi, ki uspešno združujejo bogastvo preteklosti z danostmi
Občina Dornava leži v Severovzhodni Sloveniji, na delu Ptujskega polja in delu Slovenskih goric. Na ravninskem delu ležita naselji Dornava in Mezgovci, ki sta v času velike bivše občine Ptuj bili združeni v KS Dornava. Na območju Slovenskih goric pa so vasi bivše KS Polenšak: Bratislavci, Brezovci, Lasigovci ; Polenci, Polenšak, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci.
Duplek leži na severovzhodnem obrobju Slovenskih goric, kjer se s trto porasli griči spuščajo k obrežju reke Drave. Je pretežno hribovito gričevnato območje z majhnim delom ravninskega področja ob reki Dravi in zajema površino 3920 hektarjev, kjer prebiva 6100 prebivalcev.
Občino sestavlja 10 naselji: Zg. Duplek, Sp. Duplek, Dvorjane, Vurberk, Zg. Korena, Sp.K orena, Žikarce, Jablance, Zimica, Ciglence.
Občina Gorišnica se razteza med ravninskim in haloškim gričevnatim svetom, ki ga ločuje in hkrati povezuje reka Drava. Na površini 61 km2 živi približno 6000 prebivalcev. V ravninskem delu je najpomembnejša gospodarska panoga poljedelstvo, v hribovitem pa sadjarstvo in vinogradništvo, ki izhajata iz bogate, večstoletne tradicije.
Občina Hajdina se razprostira na terasah na desni strani reke Drave. Zelo jo razkosavajo razne ceste, in sicer S-J prometnica Dunaj - Zagreb, V-Z pa prometnica Ormož - Slovenska Bistrica. Občani smo imeli v preteklosti veliko problemov s takšno prometno ureditvijo (prometne nesreče z najhujšimi izidi). Del občine pa nam je razdelil tudi odvodni kanal HE - Zlatoličje.
Občina Hoče - Slivnica leži v severovzhodni Sloveniji, med Pohorjem in Dravskim poljem, ob drugem največjem slovenskem mestu, Mariboru. Torej meji na eno mestno občino in na pet nemestnih občin - Slovensko Bistrico, Ruše, Rače - Fram, Starše in Miklavž na Dravskem polju. Občina Hoče - Slivnica je mlada občina, nastala leta 1998. Občina Hoče - Slivnica se razprostira med Pohorjem in Dravskim poljem.
Občina je nastala 29.12.1994; nastala je iz celotnega območja KS Juršinci in naselja Hlaponci, ki je prej spadalo pod KS Polenšak. Ozemlje občine zavzema del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona, ter del Pesniške doline, meri 3625 ha (36,25 km2), ima 2.206 prebivalcev in 670 gospodinjstev (vir: SURS). Gostota prebivalstva je 60,77 oseb/km2. Občino Juršinci sestavlja 13. vasi oziroma naselij, to so naselja: Bodkovci, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Hlaponci, Juršinci, Kukava, Mostje, Rotman, Sakušak, Senčak pri Juršincih, Zagorcih.
Občina Kidričevo se ponaša s številnimi krajevnimi znamenitostmi, pa naj gre za naravno ali kulturno dediščino. Večina kulturno zgodovinskih objektov je povezanih s sakralno arhitekturo in umetnostjo. Naj izpostavimo le nekatere objekte: Imenitno veliko cerkev Marijinega vnebovzetja v Cirkovcah, poznogotsko cerkev sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju, župno cerkev sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju z ladjo iz leta 1662, cerkev iz 17. stoletja sv. Antona Padovanskega v Mihovcih in druge.
Občina Kungota je svet blagodejnega sonca in nežnih jutranjih jesenskih meglic. V devetnajstih naseljih živi na površini 4887ha 4804 prebivalcev, večina na podeželskem svetu, del pa v strnjenih naseljih, v vaseh: Spodnja Kungota, Zgornja Kungota, Svečina in Jurij ob Pesnici. Ob nastanku občine so ta naselja dobila status vaških skupnosti. Vasica Jurij ob Pesnici predstavlja glavno povezavo z Evropo preko mednarodnega mejnega prehoda Jurij – Lanngeg. Vsako leto se v vasi odvija mednarodna prireditev jurjevanje – blagoslovitev konj. To je deželica sonca in grozdja, svetovno znanega vina in prijaznih ljudi.
Lenart je središče Slovenskih goric, njihovega najbolj značilnega in osrednjega dela. Leži na višji terasi med potokoma Globovnica in Velka. Obe sta nekdaj poplavljali, danes pa sta strugi regulirani, kmetijske površine pa meliorirane. Gričevje oblikujejo miocenski laporji in peščenjaki, jugozahodno okolje pa litavski apnenci. Zaradi ugodnih življenjskih razmer je bilo občinsko ozemlje naseljeno že v miolitski dobi, zlasti pa za vlade Rimljanov. Slovenske gorice so gosto poseljene; opraviti imamo s posebnim tipom razloženih naselij, ki leže po ploščatih, podolžnih slemenih, kjer si slede v dolgih nizih, poudarjenih s topoli kot naravnimi strelovodi. Manjše gručaste vasi so se razvile le okoli cerkva, ki stoje navadno na vrhovih slemen.
Lovrenc je zaradi svoje lege skozi tok časa postal nekaj posebnega. Velik vpliv na pokrajino je poleg značilnega gospodarstva imela tudi samostanska duhovščina, ki je skrbela za kulturni in duhovni napredek Lovrenčanov. Skupaj so postavili številne sakralne objekte na katere so še danes ponosni, med njimi tudi Župnijsko cerkev sv. Lovrenca, po kateri je kraj dobil ime. Ta se prvič se omenja že leta 1184 in je že leta 1191 postala župnijska.
Občina Majšperk je bila ustanovljena 01. 01. 1995 v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. V Občino Majšperk spadajo naselja: Bolečka vas, Breg, Doklece, Dol pri Stopercah, Grdina, Janški Vrh, Jelovice, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje, Planjsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča, Stogovci, Stoperce, Stanečka vas in Zgornja Sveča.
Maribor je kot štajerska prestolnica drugo največje mesto v državi, hkrati pa simpatično majhno in vpeto v čudovito naravo Pohorja na eni in vinorodnih gričev na drugi strani ter reke Drave, ki se vije skozenj. Prepustite se najboljšemu, kar ponuja ena ključnih turističnih destinacij v Sloveniji s svojo raznoliko in kvalitetno ponudbo! Bogata vinska tradicija najstarejše trte na svetu, utrip mesta s cvetočo kulturno zgodovino, lega med vinorodnimi griči in zelenim Pohorjem ter raznolike možnosti za raziskovanje, rekreacijo, sprostitev, zabavo in srečanja vas bodo prepričali, da ima >toti Maribor< srce in dušo in da so Mariborčani odlični gostitelji.
Občina Markovci se razprostira na ravninskem delu spodnjega Ptujskega polja, predvsem na levem bregu Drave. Območje občine se pokriva z območjem župnije Sv. Marko in s šolskim okolišem OŠ Markovci. Kraj Markovci se prvič omenja leta 1215. Kot občina je deloval že leta 1937 pod imenom "Sv. Marko niže Ptuja". Šolstvo se je v Markovcih začelo leta 1789. Redni pouk se je pričel leta 1810 v mežnariji. Prva šolska stavba je bila zgrajena leta 1840, naslednja 1890 in tako ostala do danes pod imenom "stara šola", ko jo je po funkciji zamenjala leta 1979 zgrajena nova, sedanja šola. Večina občanov Markovcev je vezanih na zemljo.
Občina Miklavž na Dravskem polju leži v celoti na Dravskem polju, ki je prehodno območje med subpanonsko in subalpsko severovzhodno Slovenijo. Dravsko polje na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje. Občino Miklavž na Dravskem polju obdajajo občine Maribor, Starše in Hoče-Slivnica.
V severovzhodnem delu Slovenije leži Občina Oplotnica, ki se v slikoviti pokrajini pod jugovzhodnimi obronki Pohorja razprostira na 33 km2. Na ozemlje, ki ga danes obsega Občina Oplotnica, je, kot so dokazala najnovejša arheološka raziskovanja, prišel človek že v 3. tisočletju pr.n.št.. Že od nekdaj je to ozemlje pomembno križišče, kjer sta se že pred 2. tisoč leti križala ves promet in trgovina iz Italije skozi Norik v Panonijo na vzhodu in obratno.
Občina Ormož je del Prlekije - pokrajine med Muro in Dravo – leži med slovensko-hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem. S tremi izrednimi dobrinami se Ormož lahko postavlja: z vinom, neokrnjeno pokrajino in ljudmi. To pa se združi v vinsko kulturo, kulinariko in običaje.
Občina Pesnica predstavlja prijetno okolje, v katerem živijo ustvarjalni, prijazni in delovni ljudje. Solidno ohranjeno naravno okolje, množica kulturnih, ...
Podlehnik je naselje v severo-zahodnem delu vinorodnih Haloz, katerega jedro je v dolini potoka Rogatnice med Novo cerkvijo in Sveto Trojico. Najstarejše arheološke najdbe v naselju in okolici sodijo v eneolitsko obdobje. To so glajene kamnite sekire in preluknjana kamnita kladiva iz serpentina.
Rimski pisci, začenši s Tacitom, večkrat omenjajo Ptuj v povezavi s pomembnimi dogodki, segajočimi v čas od izvolitve Vespazijana za cesarja leta 69 pa do omembe političnega delovanja deda poslednjega zahodnorimskega cesarja Romula, odstavljenega leta 467. S temi zapisi se je začelo zgodovinsko obdobje Ptuja, ki je okoli leta 103 postal samoupravna enota COLONIA ULPIA TRAIANA POETOVIO, ki je dosegla svoj največji obseg v 2. in 3. stoletju, leta 450 pa so jo požgali Huni.
Z uničenjem avarske države ob koncu 8. stoletja sta Podravje in z njim Ptuj prešla v okvir frankovske države.
Občani pravijo, da so bistvo njihove občine ljudje. V lepih, slikovitih in skrbno urejenih vaseh med Planico in Gorico, ki se spogledujejo z ravnicami Dravskega polja na eni ter gozdnatimi obronki Pohorja na drugi strani, jih živi okrog šest tisoč. Znani so po svoji delavnosti, ustvarjalni trmi, odprtosti, štajerskem veselju in gostoljubnosti. Poleg naravnih in kulturnih lepot, ki so jim lahko v ponos in jih radi pokažejo, goste z veseljem posadijo za mizo in jim ponudijo številne kulinarične dobrote ter kajpak tudi kaj proti žeji.
Kot občina delujejo od leta 1995. Občani in okoličani priznavajo, da se je v tem času marsikaj spremenilo na bolje.
Občina Ruše leži v zahodnem delu Štajerske ob vznožju Pohorja, 13 km zahodno od Maribora ter meri 61 km2, povprečna nadmorska višina občine pa je 309 m. Najvišje se območje občine vzpne z Žigartovim vrhom (1347 m n.v.). Na sever se razprostira do reke Drave medtem ko na jug sega na pobočja vzhodnega Pohorja, grajenega iz tonalita in ostalih magmatskih kamnin. Prebivalstvo je skoncentrirano v 6 naseljih in zaselkih.
Po geografski legi in površinski oblikovnosti je občina Selnica ob Dravi po letu 1971 s priključenim delom Janževe gore, Spodnje in Zgornje Selnice ter z nižinskim naseljem Črešnjevec ob Dravi, del Osrednje Dravske doline. Dobra infrastrukturna opremljenost, bližina Drave in položaj ob magistralni cesti so vplivali na razvoj kraja. Dravska dolina je s svojo specifično lego odigrala v političnem, kulturnem in gospodarskem pomenu zanimivo vlogo. Leta 1093 se na darovnici, s katero sta bili benediktinskemu samostanu v Št. Paulu v Labotski dolini podarjeni dve kmetiji, prvič v zgodovini omenja Selnica (aput Celtnitz).
Občina Slovenska Bistrica je med največjimi v Sloveniji. Ima okrog 25.000 prebivalcev. Središče občine je mesto Slovenska Bistrica, ki je nastalo na križišču cest med Mariborom, Celjem in Ptujem na ostankih rimskega naselja Civitas Negotiana. Ponaša se s izredno starostjo. Naselje so obzidali že okoli leta 1300. Mestne pravice je dobilo v začetku 14. stoletja. Mestu, kakor tudi današnjemu občinskemu ozemlju, je vidnejši razvoj prinesla cesta med Dunajem in Trstom. Kasnejša izgradnja železniške proge izven ožjega mestnega območja je ta razvoj korenito zavrla.
Na severovzhodnem delu Dravskega polja, prislonjena ob staro strugo Drave, leži Občina Starše. Nahaja se na območju naslednjih naselij: Brunšvik, Loka, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje, Rošnja, Starše, Trniče in Zlatoličje. Sedež občine je v Staršah št. 93.
Pobrateni so z Občino Preding v Avstriji, sodelujejo pa tudi z Občino Vencone v Italiji in Občino Lovas v Hrvaški.
Občina Sveta Ana je manjša podeželska občina na severu Osrednjih Slovenskih goric. Večji del občine s svojim centrom leži vzhodno ob regionalni cesti Lenart – Trate - Avstrija. Na gričevnatih slemenih v poldnevniški smeri se na nadmorski višini v razponu od 240 m do 404 m in na površini 37,2 km2 razprostira dvanajst vasi. Središče občine je v vasi Sv. Ana v Slov. goricah, katero obkrožajo še vasi Dražen Vrh, Froleh, Kremberk, Krivi Vrh, Ledinek, Lokavec, Rožengrunt, Zg. Bačkova, Zg. Ročica, Zg. Ščavnica in Žice. Jugovzhodna območja slemen so posajena z vinogradi, v ravninskem delu pa so predvsem travniki in njive.
Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah se nahaja nekaj kilometrov severno od Ptuja, na vzhodni strani pesniške doline. Razprostira se po gričevnatem svetu osrednjih Slovenskih goric; med Ptujem, Lenartom, Radenci, Gornjo Radgono in Ljutomerom. Občina obsega 7 naselij: Drbetinci, Vitomarci, Hvaletinci, Rjavci, Slavšina, Novinci in Gibina na področju 17,6 km2. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom, prisotna pa je tudi gostinsko-turistična dejavnost.
Sveti Jurij v Slovenskih goricah
Gledano z geografskega vidika zavzema Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah skrajni vzhodni del zahodnih Slovenskih goric. Jurovski Dol v širšem obsegu leži na obrobju Pesniške doline, med rekama Pesnico in Ščavnico. Je demografsko manj razvito območje, saj je delež starejšega kmečkega prebivalstva več kot 30-odstoten. Prevladujejo kmetje, industrije ni, so pa storitvene dejavnosti s področja gradbeništva, trgovine, avtoprevozništva, ličarstva, krovstva, mizarstva, gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Občina Šentilj, ki leži na zahodnem delu Slovenskih goric, na razvodju Drave in Mure, sodi po velikosti in številu prebivalstva med srednje velike podeželske občine, čeprav se te značilnosti zaradi večje industrializacije, nove avtoceste in prisotnosti enega največjih železniških in cestnih mejnih prehodov v državi čedalje krčijo. Središče občine je naselje Šentilj, katerega starejši del je nastal ob župnijski cerkvi sv. Egidija ali sv. Ilja, po kateri ima kraj ime, novejši del pa se širi na južni strani po dolini Šentiljskega potoka. Šentiljska okolica je naseljena že v predzgodovinski dobi, saj so tam odkrili sledove neolitske naselbine.
Občina Trnovska vas je nastala s spremembami Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij 01. 01. 1999.Obsega sedem vasi: BIŠ, BIŠEČKI VRH, ČRMLJA, LOČIČ, SOVJAK, TRNOVSKA VAS in TRNOVSKI VRH. Največje naselje je Trnovska vas, ki je istočasno tudi sedež občine. Drugo naselje je Biš, ki leži severno od Trnovske vasi v oddaljenosti 0,5 km. Obe naselji ležita ob regionalni cesti Ptuj – Lenart v Slovenskih goricah. Tretje naselje je Ločič, ki leži cca 3,0 km jugovzhodno od Trnovske vasi v oddaljenosti cca 1.0 km od regionalne ceste. Naselja Bišečki Vrh, Trnovski vrh, Črmlja in Sovjak pa imajo značilnosti razpršene gradnje.
Občina Videm leži na južnem robu Dravskega polja, na obeh straneh Dravinje, kjer se Haloze približajo rokavom reke Drave. Središče občine je Videm, ki je gručasto naselje, večinoma na levem bregu Dravinje ob kratkih lokalnih cestah proti Ptuju, Lancovi vasi in Zgornjem Leskovcu. Novejši del naselja nastaja v smeri proti Pobrežju, del naselja je tudi na področju Haloz.
Zavrč se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije, v vzhodnem delu Haloz ob meji s Hrvaško. Območje je znano po odličnih vinogradnikih in je že od keltskih časov predano vinogradništvu, ki je tudi za današnje prebivalce eden od perspektivnih virov dohodka. Zgodovinsko pomemben je na vzpetini ležeč dvorec iz začetka 17. stoletja, v katerem je bil do leta 1850 sedež sodišča in političnega okraja. Posebno pozornost na Turškem Vrhu vzbuja stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob turške babice. Naselja, ki sestavljajo Občino Zavrč so Belski Vrh, Drenovec, Gorenjski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški Vrh in Zavrč.
Kraj je zaznamovan že s prazgodovino. Skozi kraj je potekala rimska cesta v smeri Ptuj - Rogatec - Celje. Dokaz za to trditev je rimski kamen, vzidan v farno cerkev, najdene pa so bile tudi kamnite sekire. Leta 1228 je plemič Gotschak prodal vas Žetale Hardridu iz Ptuja. Listina je bila last gradu Vurberg in je sedaj v deželnem arhivu v Gradcu. Žetale se omenjene tudi v dokumentih leta 1330, in sicer v registru vojvodinje Štajerske dežele, ko je šlo za neko sodnijsko razpravo. V 15. stoletju se je kraj imenoval Mihaelova vas, po cerkvi Sv. Mihaela. Župnijska cerkev je bila grajena v letih 1420. Samostojni vikarijat je na tem področju obstajal že leta 1563. V letu 1530 je v Žetalah pri županu Pavlu zabeležen čarovniški proces. Leta 1669 so ptujski minoriti prodali vas Žetale grofu Petru Curtu iz Rogatca. Podružnično cerkev Marije Tolažnice so postavili leta 1725. Osnovna šola je začela delovati 1812. Dne 23.12.1853 je bilo v Leobnu izdano dovoljenje, da se sme kopati premog v katasterski občini sv. Mohorja. Decembra 1903 je stekla železnica iz Rogatca proti Celju kar je spremenilo položaj Žetal. Med obema vojnama so prodajali les za kurjavo, kvalitetna jabolka in jajca vse do Ptuja, Maribora in Rogatca. Prav tako so prodajali kostanjev les za tanin v tovarno v Majšperku. Po letu 1945 je v kraju obstajal kamnolom, Pletarna v Dobrini… Večina ljudi je takrat zaslužek našla v domačem kraju.
